Pomlad je že tu.
Njive so posejane, pšenica raste, koruza je vzklila, v sadovnjakih se pojavljajo prvi plodovi, v vinogradih se začne nova rast.
In potem se kmet spomni:
»Letos bi pa mogoče moral zavarovati pridelek pred točo.«
Toda takoj se pojavi drugo vprašanje:
»Ali je zdaj že prepozno?«
Odgovor ni vedno preprost.
Začetek sezone sam po sebi še ne pomeni, da zavarovanja ni več mogoče skleniti. Pomembni pa so konkretna kultura, razvojna faza, zavarovalni produkt in predvsem pogoji, ki določajo, kdaj je mogoče zavarovanje skleniti in kdaj začne veljati.
Zato je bolje preveriti možnosti, kot pa samodejno predvidevati, da je priložnost že zamujena.
Sezona se je začela, vendar pridelek še ni končan
To je najpomembnejše.
Ko je pšenica posejana ali ko koruza začne rasti, pridelek še ni dokončan.
Pred kmetom je lahko še več mesecev razvoja.
Enako velja za sadovnjak in vinograd.
Če je pridelek še nepoškodovan, je lahko smiselno preveriti, ali ga je glede na konkretne pogoje še mogoče zavarovati.
Toda pri tem ne smemo enačiti začetka sezone z avtomatskim začetkom oziroma koncem možnosti zavarovanja.
Vsako zavarovanje ima svoje pogoje.
Kdaj je lahko res prepozno?
Najbolj očiten primer je, ko je škoda že nastala.
Če je toča včeraj poškodovala koruzo, danes pa bi želeli skleniti zavarovanje pred točo, zavarovanje ne more za nazaj pokriti škode, ki je že nastala.
To je logično.
Zavarovanje je namenjeno prihodnjemu tveganju.
Zato je bistvena razlika med:
»Sezona se je že začela.«
in
»Škoda je že nastala.«
Prvo še ne pomeni nujno, da je prepozno.
Drugo pa je za že nastalo škodo praviloma prepozno.
Kaj pa, če je vremenska napoved slaba?
Tu postane situacija bolj občutljiva.
Predstavljajte si kmeta, ki do danes ni razmišljal o zavarovanju.
Potem vremenska napoved napove močne nevihte in možnost toče.
Kmet začne iskati zavarovanje.
Toda takrat ne sme računati na to, da bo zavarovanje avtomatsko začelo veljati takoj.
Zavarovalna pogodba ima svoje pogoje, lahko tudi roke in določila glede začetka kritja.
Zato je treba preveriti konkretno zavarovanje.
Ne čakajte na trenutek, ko vremenska napoved postane razlog za sklenitev zavarovanja.
Takrat je lahko za nekatere možnosti že prepozno.
Pri vsaki kulturi je zgodba nekoliko drugačna
Ni vseeno, ali govorimo o pšenici, koruzi, jabolkih ali grozdju.
Vsak pridelek ima svojo rastno sezono in različna obdobja, ko je bolj ali manj izpostavljen škodi.
Pri pšenici lahko toča pred žetvijo pomeni veliko tveganje.
Pri koruzi so posledice odvisne tudi od razvojne faze.
Pri sadju je lahko zelo pomembno obdobje, ko se plodovi razvijajo in zorijo.
Pri grozdju pa je lahko škoda posebej občutljiva v obdobju, ko se oblikuje in dozoreva pridelek.
Zato vprašanje:
»Ali je sezona že prepozna?«
ni dovolj natančno.
Pravo vprašanje je:
»Ali je za mojo konkretno kulturo, na moji površini in v tej razvojni fazi še mogoče skleniti ustrezno zavarovanje?«
Če pridelek še ni poškodovan, se splača preveriti
To je praktično pravilo, ki si ga je vredno zapomniti.
Če je sezona že začela, vendar pridelek še ni poškodovan, ne obupajte takoj.
Preverite možnosti.
Morda je zavarovanje še mogoče skleniti.
Morda je na voljo določeno kritje.
Morda so za posamezno kulturo določeni posebni roki.
Morda pa so nekatere možnosti že omejene.
To lahko zanesljivo ugotovite šele, ko se preverijo pogoji konkretnega zavarovanja.
Zakaj ni dobro čakati?
Ker je vreme nepredvidljivo.
Kmet lahko danes pogleda svojo njivo in vidi lep pridelek.
Jutri je lahko popolnoma drugače.
Toča lahko pride nenadoma.
In takrat ni več pomembno, ali ste nameravali zavarovanje urediti naslednji teden.
Pomembno je samo, ali je bilo zavarovanje takrat že veljavno.
Zato je pri zavarovanju kmetijskih pridelkov pomembna ena preprosta navada:
ne čakajte na škodni dogodek, da začnete urejati zaščito.
Kaj pa državno sofinanciranje?
Tudi pri tem je pomembno preveriti aktualne pogoje.
Za upravičena zavarovanja posevkov, nasadov in plodov država trenutno sofinancira 70 % obračunane zavarovalne premije, če so izpolnjeni predpisani pogoji.
Zato ni dovolj vprašati samo:
»Ali se lahko še zavarujem?«
Smiselno je preveriti tudi:
Ali moje zavarovanje izpolnjuje pogoje za sofinanciranje in kako se to upošteva pri plačilu premije?
Pri tem je pomembno, da se upoštevajo trenutno veljavna pravila in pogoji konkretnega zavarovanja.
»Saj sem že posejal.«
To je pogosto razlog, zaradi katerega kmet odlaša.
Toda setev sama po sebi še ne pomeni, da je za vsako obliko zavarovanja avtomatično prepozno.
Če imate posevek že na njivi, je pravi korak zelo preprost:
preverite.
Navedite kulturo, površino in trenutno stanje pridelave.
Na podlagi tega se lahko ugotovi, katere možnosti so še na voljo.
Veliko bolje je dobiti odgovor:
»Za to kulturo je rok že potekel.«
kot pa si sam reči:
»Verjetno je že prepozno.«
in potem ugotoviti, da bi bila zaščita še mogoča.
Kaj če je pridelek že poškodovan, vendar še ni vse izgubljeno?
Tukaj je treba biti zelo previden.
Če je škodni dogodek že nastal, novega zavarovanja ne moremo uporabiti za pokritje že nastale škode.
Zato je pomembno razlikovati med obstoječo škodo in prihodnjim tveganjem.
Če je na primer toča že poškodovala del njive, se ne moremo danes zavarovati in pričakovati, da bo nova polica pokrila včerajšnjo škodo.
Lahko pa se glede na konkretne pogoje preverja zaščita za prihodnja tveganja, če je takšno zavarovanje še mogoče skleniti.
Najdražje je včasih čakanje
Zavarovanje je strošek.
To je dejstvo.
Toda tudi nezavarovano tveganje ima svojo ceno.
Če imate deset, dvajset ali več hektarjev pridelka, lahko večja škoda pomeni zelo konkreten finančni udarec.
Kmet mora zato sam pri sebi odgovoriti:
Kolikšen del morebitne škode sem pripravljen prevzeti sam?
Če je odgovor »velik del«, je zavarovanje ena od možnosti, ki jo je vredno preveriti.
Če je odgovor »tega tveganja si ne morem privoščiti«, je še toliko bolj pomembno, da se zaščita uredi pravočasno.
Ne čakajte na popoln trenutek
Pri zavarovanju kmetijske proizvodnje popolnega trenutka pogosto ni.
Vedno je mogoče reči:
»Še malo bom počakal.«
Potem pride druga obveznost.
Potem še ena.
In nenadoma se približuje sezona neviht.
Zato je boljši pristop preprost:
Če je pridelek še nepoškodovan in vas skrbi tveganje toče, preverite možnosti čim prej.
Ni treba ugibati, ali je že prepozno.
Preverite.
Sezona se je začela. Kaj lahko naredite danes?
Če imate že posejano pšenico, koruzo ali drug posevek oziroma imate sadovnjak ali vinograd, pripravite nekaj osnovnih podatkov:
- katero kulturo imate,
- koliko hektarjev,
- približno pričakovano vrednost pridelka,
- kje se površine nahajajo,
- v kateri razvojni fazi je pridelek.
Na podlagi tega lahko preverite, ali je zavarovanje še mogoče skleniti in kakšna zaščita je za vaš primer na voljo.
Sezona je že začela? Ni nujno, da je prepozno.
Če ste letos zavarovanje pred točo odložili, ne ugibajte, ali ste zamudili rok.
Pošljite nam podatke o svojem pridelku.
Povejte nam kaj pridelujete, koliko površin imate in v kateri fazi je trenutno pridelek.
Preverili bomo možnosti zavarovanja in vam pomagali ugotoviti, ali je za vaš primer zaščito še mogoče urediti.
👉 Pošljite povpraševanje preko kontaktnega obrazca.
Če je pridelek še nepoškodovan, je vprašanje vredno postaviti danes. Jutri je lahko odgovor drugačen.