»Saj bom zavarovanje uredil, ko bo napovedana toča.«

To je misel, ki se lahko hitro pojavi, ko se začnejo poleti vrstiti nevihte.

Kmet pogleda vremensko napoved, vidi možnost močnejših neviht in začne razmišljati, ali bi bilo pametno zavarovati pridelek.

Toda pri zavarovanju pred točo je pomembno nekaj zelo preprostega:

zavarovanja ne sklepamo takrat, ko že pričakujemo škodo.

Takrat je lahko prepozno.

Pravi čas za ureditev zavarovanja je pred začetkom tveganja in dovolj zgodaj, da zavarovalno kritje začne veljati skladno s pogoji konkretne police.

Ne čakajte na prvo nevihto

Toča je posebna predvsem zato, ker pride hitro.

Zjutraj je lahko nebo jasno, popoldne pa se nad kmetijskimi površinami razvije močna nevihta.

Kmet takrat ne more več spremeniti tega, kar je bilo odločeno prej.

Če je pridelek že poškodovan, ga ne moremo za nazaj zavarovati.

Zavarovanje je namenjeno prihodnjemu tveganju, ne škodi, ki je že nastala.

Zato je najbolj preprost odgovor na vprašanje, kdaj skleniti zavarovanje pred točo:

preden obstaja konkretna nevarnost, da bo pridelek poškodovan, in dovolj zgodaj, da kritje začne veljati.

Kaj pomeni »dovolj zgodaj«?

Tu ni enega datuma, ki bi veljal za vse kmete in vse pridelke.

Ni mogoče reči:

»Zavarovanje morate skleniti 1. maja.«

Zakaj?

Ker se razlikujejo:

• vrste pridelkov,
• razvojne faze rastlin,
• čas setve,
• čas cvetenja,
• čas zorenja,
• čas obiranja,
• lokacija,
• zavarovalni produkti,
• pogoji posamezne zavarovalnice.

Pri nekaterih pridelkih je tveganje pomembno že zgodaj v sezoni, pri drugih je posebej pomembno v času, ko se oblikuje oziroma dozoreva pridelek.

Zato je bolje razmišljati o sezoni kot o enem samem datumu.

Najboljši trenutek je pred začetkom sezone tveganja

Če veste, da boste letos pridelovali koruzo, pšenico, sadje, grozdje ali druge kmetijske pridelke, je smiselno o zavarovanju razmišljati že pred oziroma na začetku rastne sezone.

Takrat imate čas:

• oceniti vrednost pridelave,
• določiti površine,
• preveriti možnosti kritja,
• primerjati različne možnosti,
• preveriti franšizo,
• določiti ustrezno zavarovalno vsoto,
• urediti dokumentacijo,
• preveriti pogoje za morebitno sofinanciranje.

Predvsem pa se lahko odločate mirno.

Ne pod pritiskom temnih oblakov nad njivo.

Zakaj je čakanje na vremensko napoved nevarno?

Predstavljajte si sadjarja.

Sadovnjak je poln jabolk. Vse kaže na dobro letino.

Nato vremenska napoved za naslednje dni napove možnost močnih neviht.

Sadjar si reče:

»Zdaj pa bom uredil zavarovanje.«

Toda zavarovanje ni dežnik, ki ga odpremo, ko že začne deževati.

Zavarovalna pogodba ima svoje pogoje, začetek zavarovalnega kritja in druga pravila.

Zato je treba konkretne pogoje preveriti pred sklenitvijo in ne predvidevati, da bo zavarovanje začelo veljati takoj samo zato, ker je bila polica sklenjena.

Kaj če je pridelek že poškodovan?

Takrat je za zavarovanje te škode prepozno.

Če je toča že poškodovala vinograd, sadovnjak, koruzo ali pšenico, zavarovanje, sklenjeno po dogodku, te škode ne more retroaktivno pokriti.

To se zdi samoumevno.

Toda v praksi je prav to eden od razlogov, zakaj se je o zavarovanju treba pogovarjati pred škodnim dogodkom.

Zavarovanje je načrtovanje.

Škoda je posledica dogodka.

Ko se posledica že zgodi, načrtovanja za ta dogodek ni več mogoče opraviti za nazaj.

Tudi pri sofinanciranju je pomembno, da je zavarovanje pravilno urejeno

Pri kmetijskih zavarovanjih je pomembno tudi državno sofinanciranje.

Po trenutno veljavnih pravilih država za upravičena zavarovanja posevkov, nasadov in plodov sofinancira 70 % obračunane zavarovalne premije, če so izpolnjeni predpisani pogoji.

Pri zavarovanju je zato treba preveriti tudi, ali konkretna polica izpolnjuje pogoje za sofinanciranje.

To je še en razlog, da se zavarovanje ureja pravočasno.

Ne želite se zadnji trenutek ukvarjati z vprašanjem, kaj je vključeno, katera franšiza velja in ali so izpolnjeni pogoji.

Kaj pa, če še ne vem, koliko bo pridelek vreden?

To je pri kmetijski proizvodnji povsem normalno.

Spomladi nihče ne more z gotovostjo vedeti, kakšen bo pridelek jeseni.

Vemo pa, kaj sejemo, koliko površin imamo in kakšne količine približno pričakujemo.

Na podlagi teh podatkov se lahko določi ustrezna zavarovalna zaščita.

Pri tem je pomembno, da se zavarovalna vsota ne določi samo zato, da je zavarovanje čim cenejše.

Če je zaščita prenizka glede na vrednost pridelave, lahko v primeru večje škode nastane razlika, ki jo mora kmet pokriti sam.

Ali je smiselno zavarovati samo del pridelka?

To je vprašanje, ki ga je treba obravnavati glede na konkretno zavarovanje in pogoje.

Toda kmet mora najprej razumeti svoje tveganje.

Če bi ga izguba polovice pridelka finančno močno prizadela, je pomembno vedeti, kakšno zaščito ima in kakšen del tveganja ostane na njem.

Zavarovanje ni samo vprašanje:

»Koliko plačam?«

Pravo vprašanje je:

»Kolikšen del finančne posledice morebitne škode želim prevzeti sam?«

Ne čakajte na opozorilo za točo

To je morda najpomembnejše sporočilo tega članka.

Če vremenska napoved jutri opozarja na močne nevihte, je to lahko zelo dober razlog, da preverite, ali je vaše zavarovanje urejeno.

Ni pa dober trenutek, da bi šele začeli razmišljati o tem, da bi prvič zavarovali pridelek.

Takrat je lahko že prepozno glede na pogoje konkretnega zavarovanja.

Zavarovanje se ureja v mirnem vremenu.

Ne takrat, ko že gledamo proti nebu.

Kaj preveriti, preden sklenete zavarovanje?

Pred podpisom police je dobro dobiti jasne odgovore na nekaj vprašanj:

Kdaj začne veljati zavarovalno kritje?

To je eno najpomembnejših vprašanj.

Do kdaj lahko sklenem zavarovanje?

Rok je lahko povezan s konkretnim produktom, kulturo ali pogoji zavarovanja.

Kaj je zavarovano?

Pridelek, površina oziroma konkretna kultura morajo biti jasno opredeljeni.

Kaj krije zavarovanje?

Ali gre samo za točo ali so vključene tudi druge nevarnosti?

Kakšna je franšiza?

Pomembno je vedeti, kolikšen del škode ostane na strani zavarovanca.

Kakšna je zavarovalna vsota?

Ali ustreza vrednosti pridelka, ki ga želite zaščititi?

Ali je zavarovanje upravičeno do državnega sofinanciranja?

To je treba preveriti glede na trenutno veljavne pogoje.

Najboljši čas za zavarovanje je, preden ga nujno potrebujete

To pravzaprav velja za vsa zavarovanja.

Ko se zgodi škodni dogodek, je prepozno razmišljati, kako bi se lahko zaščitili.

Pri toči je to še posebej očitno.

Kmet lahko mesece vlaga v pridelek.

Potem pa lahko nekaj minut neurja povzroči škodo, ki neposredno vpliva na njegov prihodek.

Zato je smiselno zavarovanje urediti takrat, ko je pridelek še nepoškodovan in je dovolj časa za razmislek.

Ne jutri, ko bo morda napovedana toča.

Ampak takrat, ko se začne sezona in veste, da bo vaš pridelek v prihodnjih mesecih izpostavljen vremenskim tveganjem.

Imate pridelek, ki ga želite zaščititi pred točo?

Če pridelujete pšenico, koruzo, sadje, grozdje, zelenjavo ali druge kmetijske pridelke, lahko preverimo možnosti zavarovanja glede na vašo proizvodnjo.

Povejte nam:

• kaj pridelujete,
• koliko površin imate,
• približno vrednost pridelka,
• in katera vremenska tveganja vas najbolj skrbijo.

Skupaj lahko preverimo, kakšne možnosti zaščite so na voljo in kaj posamezno kritje pomeni za vas.

👉 Pošljite povpraševanje preko kontaktnega obrazca.

Ker je pri toči najboljši trenutek za razmislek o zavarovanju vedno preden jo vidite nad svojo njivo, sadovnjakom ali vinogradom.