To je verjetno eno prvih vprašanj, ki si ga zastavi sadjar, ko razmišlja o zavarovanju.
»Zakaj bi vsako leto plačeval zavarovanje, če pa mogoče nikoli ne bo škode?«
Popolnoma razumljivo.
Če je leto dobro, pridelek uspe, toče ni in vse poteka tako, kot mora, se lahko zdi zavarovanje kot nepotreben strošek.
Potem pa pride nevihta.
V nekaj minutah lahko toča poškoduje pridelek, v katerega ste vlagali mesece. In takrat vprašanje ni več, koliko ste plačali za zavarovanje.
Vprašanje postane:
»Koliko me bo stala škoda?«
Sadjar ne zavaruje samo jabolk, hrušk ali drugega sadja
Ko pogledamo sadovnjak, vidimo drevesa in pridelek.
Toda za sadjarja je za tem veliko več.
So stroški dela, gnojil, zaščite rastlin, goriva, mehanizacije, vzdrževanja, obiranja, skladiščenja in prodaje.
Predvsem pa je tu pričakovani prihodek od pridelka.
Če je pridelek poškodovan tik pred obiranjem, sadjar ne izgubi samo sadja.
Izgubi lahko del prihodka, ki ga je pričakoval za financiranje celotnega gospodarstva.
Zato je pri razmišljanju o zavarovanju pomembno gledati širše od same cene police.
Kaj se zgodi, če toča uniči velik del pridelka?
Predstavljajte si sadjarja, ki pričakuje pridelek v vrednosti 30.000 evrov.
V sadovnjak je skozi leto vložil delo in denar. Pridelek je skoraj pripravljen za obiranje.
Potem pride močna toča.
Če je poškodovan velik del pridelka, lahko nastane več tisoč evrov škode.
Zdaj je vprašanje:
Ali je bil strošek zavarovanja res največji strošek?
To je pravzaprav bistvo zavarovanja.
Ne plačujete zato, ker pričakujete škodo.
Plačujete zato, ker veste, da je ne morete izključiti.
Zavarovanje je odločitev o tem, koliko tveganja boste prevzeli sami
Vsak sadjar tveganje na neki način že prevzema.
Če sadovnjaka ne zavarujete, ste v primeru škode finančno bolj odvisni od lastnih rezerv in drugih virov financiranja.
Če ga zavarujete, del tega tveganja prenesete na zavarovalnico – v obsegu, ki ga določa konkretna polica.
To ne pomeni, da je treba zavarovati vse.
Pomeni pa, da je treba razmisliti:
Kolikšno škodo bi moje gospodarstvo še lahko preneslo brez večjih posledic?
Če bi 5.000, 10.000 ali 20.000 evrov škode resno ogrozilo poslovanje, je to pomemben podatek pri odločitvi.
Ni vsak sadovnjak enako izpostavljen
Zavarovanje se ne splača presojati samo po velikosti sadovnjaka.
Pomembni so tudi:
- vrsta sadja,
- površina nasada,
- starost in stanje nasada,
- pričakovani pridelek,
- vrednost pridelka,
- lokacija,
- način pridelave,
- uporabljena zaščita,
- izbrane zavarovane nevarnosti,
- višina morebitne lastne udeležbe.
Sadovnjak z manjšo vrednostjo pridelka ima drugačno finančno tveganje kot velik intenzivni nasad, od katerega je odvisen pomemben del prihodka gospodarstva.
Zato univerzalnega odgovora »zavarovanje se vedno splača« ni.
Smiselno je pogledati konkretne številke.
Kaj če imate protitočno mrežo?
Protitočna mreža je lahko zelo pomembna fizična zaščita.
Toda tudi najboljša zaščita ne pomeni nujno, da je tveganje popolnoma odpravljeno.
Poleg toče lahko pridejo tudi druge vremenske nevarnosti, odvisno od območja in konkretne pridelave.
Zato se lahko fizična zaščita in zavarovanje dopolnjujeta.
Mreža zmanjšuje tveganje škode, zavarovanje pa lahko pomaga pri finančnih posledicah zavarovanega dogodka.
Kaj pa, če že več let ni bilo škode?
To je eden najpogostejših razlogov za odpoved zavarovanja.
»Tri leta ni bilo nič. Zakaj bi še plačeval?«
Toda pri zavarovanju pretekla leta ne povedo, kaj se bo zgodilo v prihodnosti.
Zavarovanje je podobno varnostni mreži.
Upate, da je nikoli ne boste potrebovali.
Če jo potrebujete, pa ste zelo veseli, da je tam.
Če deset let ne pride do večje škode, to ne pomeni, da je bilo zavarovanje brez pomena. V teh letih ste kupovali finančno zaščito pred dogodkom, ki se morda ni zgodil.
Največja napaka je primerjati samo ceno
Pri odločanju se je zelo lahko osredotočiti na premijo.
Na primer:
»Ta polica stane toliko, druga toliko.«
Toda prava primerjava mora vključevati tudi vprašanje:
Kaj za ta denar dejansko dobim?
Pomembno je pogledati:
- katere nevarnosti so vključene,
- kaj je predmet zavarovanja,
- kakšne so zavarovalne vsote,
- kakšna je franšiza,
- kakšne so omejitve,
- kako se obračunava škoda,
- kdaj začne veljati kritje.
Šele takrat lahko smiselno primerjate različne možnosti.
Koliko bi vas stala ena večja škoda?
To je vprašanje, ki si ga je vredno postaviti pred odločitvijo.
Ne:
»Koliko stane zavarovanje?«
Ampak najprej:
»Koliko bi me stala večja škoda, če sadovnjaka ne bi imel zavarovanega?«
Če bi lahko takšno škodo brez večjih težav pokrili iz lastnih sredstev, je odločitev drugačna.
Če bi večja škoda pomenila kredit, zmanjšanje investicij, težave pri plačevanju tekočih obveznosti ali celo ogrozila nadaljnjo proizvodnjo, pa je pomen finančne zaščite precej drugačen.
Zavarovanje ne pomeni, da bo vse vedno povrnjeno
Tudi to je pomembno povedati.
Sklenjeno zavarovanje ne pomeni avtomatično, da bo ob vsaki škodi povrnjen celoten izgubljeni prihodek.
Višina morebitnega izplačila je odvisna od konkretne pogodbe in pogojev zavarovanja.
Zato je treba pred podpisom razumeti, kaj je zavarovano, proti katerim nevarnostim, do katere višine in pod katerimi pogoji.
Dobro zavarovanje je tisto, pri katerem vam je jasno, kaj ste kupili.
Kdaj je vprašanje o zavarovanju še posebej pomembno?
Posebej smiselno je narediti izračun, če:
- je od sadovnjaka odvisen pomemben del vašega prihodka,
- imate večji intenzivni nasad,
- je vrednost pričakovanega pridelka visoka,
- bi vas večja škoda finančno močno prizadela,
- nimate dovolj rezerv za pokritje večje škode,
- ste v sadovnjak v zadnjih letih veliko investirali,
- se je obseg vaše proizvodnje povečal.
V takšnih primerih je dobro, da odločitev temelji na številkah in ne samo na občutku.
Preprost izračun vam lahko pove veliko
Vzemite pričakovano vrednost letnega pridelka.
Nato ocenite, koliko bi izgubili, če bi vremenski dogodek poškodoval na primer tretjino, polovico ali večino pridelka.
Nato primerjajte potencialno izgubo s stroškom zavarovanja in preverite, kakšno kritje za ta strošek dejansko dobite.
Ni treba, da je izračun zapleten.
Pomembno je, da si odgovorite na vprašanje:
»Bi lahko naš sadovnjak in naše gospodarstvo brez večjih težav prenesla takšno škodo?«
Če je odgovor ne, je vredno zelo resno pogledati možnosti zavarovanja.
Zavarovanje je najlažje oceniti takrat, ko ga ne potrebujete
Ko je sadovnjak poln zdravega sadja in je vreme lepo, je zavarovanje videti kot strošek.
Ko pa po nevihti stojite med poškodovanimi plodovi, je pogled drugačen.
Takrat ni več mogoče spremeniti pogojev police.
Ni mogoče retroaktivno zavarovati pridelka, ki je bil že poškodovan.
Zato se o zavarovanju razmišlja pred škodo.
Torej – ali se zavarovanje sadovnjaka splača?
Pravega odgovora ni mogoče dati brez podatkov o vašem sadovnjaku.
Za nekoga je pomembnejše prevzeti več tveganja nase. Za drugega je pomembno, da večjo potencialno izgubo omeji z zavarovanjem.
Bistveno je, da veste, koliko tveganja lahko vaše gospodarstvo finančno prenese in kakšno zaščito za izbrano premijo dejansko dobite.
Ne odločajte se samo po ceni.
Poglejte vrednost svojega pridelka, možne posledice škode in dejansko vsebino zavarovanja.
Če želite preveriti, ali je vaš sadovnjak ustrezno zavarovan in katera kritja bi bila za vas smiselna, nam pošljite povpraševanje.
Bolje je vprašanje o zavarovanju postaviti pred točo kot po njej.