Sadjar dobro ve, da lahko eno samo mrzlo jutro uniči rezultat večmesečnega dela.
Spomladi drevesa zacvetijo, sadovnjak dobi povsem drugačno podobo in zdi se, da bo letošnja letina dobra. Potem pa pride vremenska napoved: ponoči se bodo temperature spustile pod ničlo.
Za človeka, ki ima nekaj dreves na vrtu, je to lahko neprijetnost. Za sadjarja pa je pozeba lahko resen finančni udarec.
Vloženi so delo, čas, gnojila, zaščitna sredstva, obrezovanje, škropljenje, gorivo in številni drugi stroški. Prihodka pa na koncu ni – ali ga je bistveno manj.
Zato se postavlja preprosto vprašanje:
Kako zavarovati sadje pred pozebo?
Pozeba lahko pride v nekaj urah
Največja težava pri pozebi je, da sadjar proti njej nima vedno dovolj možnosti za ukrepanje.
Spomladanske temperature so lahko čez dan prijetne, ponoči pa se v jasnem vremenu hitro spustijo pod ničlo. Posebej občutljivi so cvetovi in mladi plodiči.
In prav v tem obdobju je lahko pridelek najbolj ranljiv.
Pri nekaterih sadnih vrstah lahko že nekaj stopinj pod ničlo povzroči veliko škodo. Če so cvetovi ali mladi plodiči poškodovani, posledic pogosto ne opazimo takoj. Ko pride čas obiranja, pa je jasno, da bo letošnja količina precej manjša.
Zato pozeba ni samo vprašanje vremena.
Je vprašanje prihodka.
Kaj lahko sadjar naredi sam?
Za zaščito pred pozebo obstajajo različni načini.
Sadjarji lahko glede na vrsto sadovnjaka, lego, vremenske razmere in možnosti uporabljajo različne ukrepe, na primer protislansko oroševanje, kurjenje oziroma ogrevanje, vetrne stroje ali druge načine zaščite.
Toda noben ukrep ni popolna garancija.
Včasih je pozeba premočna. Včasih zaščite zaradi vremenskih razmer ni mogoče izvesti. Včasih pa je škoda kljub vsem ukrepom večja, kot bi si kdo želel.
Zato je pomembno razmišljati tudi o drugi plati zaščite:
Kaj se zgodi, če pride do škode kljub temu, da ste naredili vse, kar ste lahko?
Tu pride na vrsto zavarovanje
Zavarovanje nasada oziroma pridelka lahko predstavlja dodatno finančno zaščito pred posledicami vremenskih nevarnosti.
Pri tem je zelo pomembno, da ne gledate samo na vprašanje:
»Ali imam zavarovano sadje?«
Pomembnejše vprašanje je:
»Kaj imam dejansko zavarovano in pod katerimi pogoji?«
Razlike med zavarovanji so lahko precejšnje.
Pomembni so predvsem:
- katere sadne vrste so zavarovane,
- katere nevarnosti krije zavarovanje,
- ali je vključena pozeba,
- kakšna je zavarovalna vsota,
- kakšna je franšiza oziroma lastna udeležba,
- kako se ugotavlja škoda,
- kateri pogoji veljajo za prijavo škode,
- in do kdaj je mogoče zavarovanje skleniti.
Zato ni dovolj, da imate v predalu zavarovalno polico.
Pomembno je, da veste, kaj vam ta polica v resnici zagotavlja.
Zakaj je pomembno ukrepati pred pozebo?
Pri zavarovanju pridelkov velja podobno kot pri drugih oblikah zavarovanja:
zavarovanje se ureja, preden nastane škoda.
Ko vremenska napoved že kaže na močno pozebo, je lahko za sklenitev zavarovanja za konkretno nevarnost že prepozno oziroma veljajo posebni pogoji in roki.
Zato je smiselno o zavarovanju razmišljati že pred kritičnim obdobjem.
Ne zato, ker bi pričakovali škodo.
Ampak zato, ker je ne moremo izključiti.
Koliko vas lahko stane ena pozeba?
To je vprašanje, ki ga je vredno postaviti pri vsakem sadovnjaku.
Če imate na primer nasad, od katerega pričakujete 10.000, 20.000 ali več evrov prihodka, potem izguba večjega dela pridelka ni več majhen strošek.
Poleg izgubljenega prihodka ostanejo tudi stroški, ki ste jih imeli skozi sezono.
Drevesa je treba obdelovati ne glede na to, ali bo na njih na koncu 100 odstotkov pridelka ali pa skoraj nič.
Delo je bilo opravljeno.
Stroški so nastali.
Pozeba pa lahko pomeni, da pričakovanega prihodka preprosto ni.
Prav zato je pri večjih nasadih smiselno gledati na zavarovanje tudi kot na zaščito finančne stabilnosti kmetijskega gospodarstva.
Zavarovanje ni nadomestilo za dobro zaščito sadovnjaka
Pomembno je tudi to.
Zavarovanje in ukrepi proti pozebi niso tekmeci.
Če je mogoče nasad zaščititi pred pozebo, je to še vedno smiselno storiti.
Zavarovanje pa lahko predstavlja dodatno varnost, če kljub temu pride do škode.
Najbolj smiselno je zato razmišljati v dveh korakih:
1. Kaj lahko naredim, da škodo preprečim?
in
2. Kaj lahko naredim, da finančno posledico škode zmanjšam, če je ne morem preprečiti?
Prvo vprašanje je stvar zaščite nasada.
Drugo je stvar finančne zaščite.
Pred sklenitvijo preverite predvsem to
Če razmišljate o zavarovanju sadja pred pozebo, ne glejte samo cene premije.
Preverite predvsem, kaj dobite za plačano premijo.
Vprašajte se:
- Ali je pozeba vključena v kritje?
- Katere sadne vrste in sorte so zavarovane?
- Za katero obdobje velja zavarovanje?
- Kakšna je zavarovalna vsota?
- Kakšna je vaša lastna udeležba pri škodi?
- Kako se obračuna škoda?
- Kateri pogoji veljajo za prijavo škode?
- Ali obstajajo posebni roki za sklenitev?
- Ali zavarovanje ustreza dejanski vrednosti vašega pričakovanega pridelka?
To niso nepomembne podrobnosti.
To so stvari, ki postanejo zelo pomembne takrat, ko škoda dejansko nastane.
Najslabši čas za razmišljanje o zavarovanju je po pozebi
Ko je sadovnjak že poškodovan, se ne moremo več vrniti v čas pred pozebo.
Takrat lahko samo ugotavljamo posledice.
Zato je bolje, da se o zaščiti pogovorite pravočasno – ko je pridelek še na drevesih, ko je sezona pred vami in ko lahko še preverite možnosti.
Vsak sadjar ima drugačen nasad.
Drugačno lego.
Drugačne sorte.
Drugačne stroške.
In drugačno pričakovano vrednost pridelka.
Zato tudi ni ene univerzalne rešitve za vse.
Kaj pa, če niste prepričani, ali je vaš sadovnjak ustrezno zavarovan?
Potem je prvi korak zelo preprost.
Preverite svojo polico.
Če je ne razumete v celoti, vprašajte.
Pri zavarovanju ni pomembno samo, koliko plačate.
Pomembno je, kaj lahko pričakujete, ko gre nekaj narobe.
Če želite preveriti možnosti zavarovanja sadja in zaščite pred posledicami pozebe, nam pošljite povpraševanje.
Skupaj lahko pogledamo, kaj potrebujete, katere nevarnosti želite vključiti in katera oblika zavarovanja je primerna za vaš sadovnjak.
Ne čakajte na jutro, ko bo pozeba že naredila škodo.
Preverite možnosti zavarovanja pravočasno.
👉 Pošljite povpraševanje prek kontaktnega obrazca in preverite, kako lahko zaščitite svoj pridelek pred finančnimi posledicami pozebe.