Zjutraj stopite v sadovnjak.
Še včeraj je bilo vse videti dobro. Drevesa so cvetela, cvetovi so obetali pridelek, delo skozi zimo in pomlad pa se je končno začelo vračati.
Potem je prišla mrzla noč.
Temperatura je padla pod ničlo.
Na prvi pogled mogoče sploh ni videti, da se je zgodilo kaj hudega.
Čez nekaj dni pa postane jasno.
Cvetovi so poškodovani. Nekateri odpadejo. Na drugih se plodovi sploh ne razvijejo.
Takrat sadjar ugotovi nekaj zelo neprijetnega:
pozeba ni uničila samo cvetov. Lahko je uničila tudi pomemben del letošnjega prihodka.
Zakaj so cvetovi tako občutljivi?
Sadno drevo je skozi leto izpostavljeno različnim vremenskim vplivom.
Toda obdobje cvetenja je posebno občutljivo.
Drevo je takrat že iz zimskega mirovanja prešlo v novo rastno obdobje. Cvetovi so odprti, začne se opraševanje in iz cvetov se morajo razviti plodovi.
Če temperatura pade prenizko, lahko pride do poškodb cvetov in reproduktivnih delov cveta.
In posledica je preprosta:
iz poškodovanega cveta ne bo normalnega plodu.
Seveda niso vsi cvetovi poškodovani enako. Veliko je odvisno od sadne vrste, sorte, razvojne faze, trajanja mraza, najnižje temperature in mikrolege sadovnjaka.
Zato tudi dve parceli v istem kraju po isti noči nista nujno enako poškodovani.
Najhuje je, ko se škoda pokaže šele kasneje
Pozeba je lahko zahrbtna.
Ko zjutraj pogledate sadovnjak, še ne morete vedno oceniti celotne škode.
Drevesa so še vedno tam.
Veje so videti enake.
Listi se lahko še naprej razvijajo.
Toda poškodovani cvetovi ne bodo dali pričakovanega pridelka.
Šele kasneje se začne kazati prava slika.
Na nekaterih vejah je manj plodov. Na drugih jih skoraj ni.
Takrat začne sadjar računati.
Koliko sem pričakoval?
Koliko bo dejansko pridelka?
Koliko prihodka bo manjkalo?
Pozeba pomeni več kot manj kilogramov sadja
Ko govorimo o škodi zaradi pozebe, je zelo enostavno razmišljati samo v kilogramih.
Recimo, da je sadjar pričakoval 30 ton pridelka.
Če ga po pozebi ostane samo 10 ton, je izgubil 20 ton.
Toda za sadjarja je to predvsem izpad prihodka.
Medtem ko je velik del stroškov že nastal.
Drevesa je bilo treba obrezati.
Sadovnjak je bilo treba obdelovati.
Plačati je bilo treba delo.
Nastali so stroški gnojenja, zaščite rastlin, goriva, vzdrževanja mehanizacije in drugi stroški.
Ti stroški zaradi pozebe ne izginejo.
Prihodek pa lahko.
Prav zato je lahko pozeba za profesionalnega sadjarja veliko večji problem, kot se zdi na prvi pogled.
Kaj se zgodi z načrtovanim prihodkom?
Pred začetkom sezone ima sadjar določene načrte.
Na podlagi pričakovane letine računa na prihodke, iz katerih bo financiral naslednjo sezono, pokril tekoče stroške in preživljal svoje gospodarstvo.
Če pozeba močno zmanjša pridelek, se lahko vse to spremeni.
Manj pridelka pomeni manj prodaje.
Manj prodaje pomeni manj prihodka.
Fiksni stroški pa ostanejo.
To je eden od razlogov, zakaj je za profesionalnega sadjarja pomembno, da na pozebo ne gleda samo kot na vremenski pojav.
Gre za poslovno tveganje.
Kaj pa, če ostane nekaj sadja?
Tudi delna škoda je lahko pomembna.
Morda pozeba ne uniči celotnega pridelka.
Toda če ostane bistveno manj plodov, je finančni rezultat lahko še vedno precej drugačen od načrtovanega.
Poleg količine je pomembna tudi kakovost.
Pri nekaterih vrstah sadja lahko vremenske razmere vplivajo na razvoj plodov, njihovo kakovost in posledično tudi prodajno vrednost.
Zato vprašanje ni samo:
»Ali bo kaj sadja?«
Ampak:
»Koliko ga bo, kakšne kakovosti bo in kakšen prihodek lahko od njega pričakujem?«
Zakaj zaščita pred pozebo ni vedno dovolj?
Sadjar lahko naredi veliko.
Spremlja vremensko napoved.
Uporablja različne protislanske ukrepe.
Pravočasno ukrepa.
Vendar ima tudi najbolj pripravljen sadjar omejitve.
Vreme je nepredvidljivo.
Temperature so lahko nižje od pričakovanih.
Razmere na terenu so lahko drugačne od napovedi.
In včasih je pozeba preprosto močnejša, kot jo je mogoče učinkovito preprečiti.
Zato se je smiselno vprašati še nekaj:
Kaj pa, če naredim vse, kar lahko, pa je škoda vseeno velika?
Tu pride na vrsto zavarovanje
Zavarovanje ne more preprečiti pozebe.
Ne more vrniti poškodovanih cvetov.
Ne more ustvariti nove letine.
Lahko pa ob ustrezno sklenjenem kritju pomaga zmanjšati finančne posledice zavarovane škode.
In prav to je njegov namen.
Sadjar ne zavaruje cvetov zato, ker bi pričakoval, da bodo pomrznili.
Zavaruje finančno vrednost pridelave, ker ve, da lahko na vreme vpliva le omejeno.
Pri tem je zelo pomembno, da je pozeba dejansko vključena v zavarovalno kritje in da so znani vsi pogoji.
Kaj preveriti pri zavarovanju?
Če razmišljate o zavarovanju sadovnjaka oziroma pridelka pred pozebo, preverite predvsem:
- ali je pozeba vključena v kritje,
- katere sadne vrste in razvojne faze so zavarovane,
- kakšna je zavarovalna vsota,
- kakšna je lastna udeležba pri škodi,
- kako se ugotavlja oziroma ocenjuje škoda,
- kateri roki veljajo za sklenitev in prijavo škode,
- ter kakšni so drugi pogoji zavarovanja.
Ne glejte samo na ceno premije.
Pomembno je, kaj boste imeli v rokah, ko pride do škode.
Najbolj pomembno vprašanje je: koliko lahko izgubite?
Pri odločitvi za zavarovanje je koristno narediti preprost izračun.
Kolikšen prihodek pričakujete od letošnje letine?
Kolikšen del tega prihodka bi izgubili, če bi pozeba poškodovala večino cvetov?
In koliko časa bi potrebovali, da bi takšen izpad prihodka nadomestili?
Pri manjšem sadovnjaku je lahko tveganje obvladljivo.
Pri večjem komercialnem nasadu pa lahko izguba pomembnega dela letine pomeni več deset tisoč evrov manj prihodka.
Takrat zavarovanje ni več samo vprašanje:
»Koliko stane polica?«
Ampak:
»Koliko me lahko stane, če je nimam?«
Pozeba se ne zgodi samo drugim
To je verjetno najpogostejša misel pred škodnim dogodkom.
»Pri nas do zdaj ni bilo tako hudo.«
»Naš sadovnjak je na dobri legi.«
»Letos bo verjetno v redu.«
Morda bo res.
Toda zavarovanje ni namenjeno letu, ko je vse v redu.
Namenjeno je letu, ko ne gre vse po načrtih.
In pri sadjarstvu je vreme eden od dejavnikov, na katerega človek nima popolnega vpliva.
Kaj storiti, če je pozeba že bila?
Če je do pozebe že prišlo in menite, da je nastala škoda, je pomembno ravnati skladno s pogoji svoje zavarovalne pogodbe.
Škodo je treba pravočasno prijaviti in omogočiti ugotavljanje oziroma oceno škode na način, ki ga določa zavarovanje.
Pri tem je pomembno tudi, da se brez potrebe ne posega v poškodovani nasad, preden je mogoče škodo ustrezno dokumentirati oziroma oceniti, če zavarovalni pogoji določajo takšen postopek.
Če niste prepričani, kaj storiti, je najbolje čim prej preveriti svoje obveznosti iz police.
Še pomembneje: ukrepajte pred naslednjo pozebo
Če letos pozeba ni povzročila škode, je to dobra novica.
Toda to še ne pomeni, da je naslednje leto ne bo.
Zato je obdobje pred cvetenjem pravi trenutek za razmislek o zaščiti.
Takrat je čas za vprašanja.
Kaj imam trenutno zavarovano?
Ali je vključena pozeba?
Ali zavarovalna vsota ustreza vrednosti mojega pridelka?
Kakšna je moja lastna udeležba?
In ali bi v primeru večje škode lahko normalno nadaljeval proizvodnjo?
Na ta vprašanja je veliko lažje odgovoriti pred škodo kot po njej.
Sadjar ne more nadzorovati vremena. Lahko pa načrtuje svojo zaščito.
Pozebe ne moremo preprečiti samo z dobro voljo.
Lahko pa naredimo nekaj drugega.
Lahko zmanjšamo tveganje.
Lahko uporabimo ustrezne zaščitne ukrepe.
In lahko poskrbimo, da morebitna škoda ne ogrozi celotnega finančnega rezultata našega dela.
Če imate sadovnjak in vas skrbi, kaj bi pomenila močnejša pozeba za vaš pridelek in prihodek, je smiselno preveriti možnosti zavarovanja še preden pride kritična noč.
👉 Pošljite povpraševanje prek našega kontaktnega obrazca.
Skupaj lahko preverimo, kakšne možnosti zavarovanja so na voljo za vaš sadovnjak, kaj vključuje kritje pred pozebo in na kaj morate biti pozorni pri izbiri.
Ker cvetovi trajajo nekaj dni. Posledice ene mrzle noči pa lahko čutite celo leto.