Ko pozeba prizadene sadovnjak, je prva misel sadjarja običajno zelo preprosta:
»Koliko sem izgubil?«
Toda pri zavarovani škodi odgovor ni vedno tako enostaven.
Škode v sadovnjaku namreč ni mogoče oceniti samo s pogledom na nekaj poškodovanih cvetov in tudi ne tako, da bi preprosto prešteli, koliko jabolk ali drugega sadja manjka.
Za oceno je treba ugotoviti, kaj je bilo poškodovano, v kolikšnem obsegu in kakšne posledice bo imela škoda na pričakovani pridelek.
Pri tem je pomembno tudi, da se upoštevajo pogoji konkretnega zavarovanja.
Prvi dan po pozebi še ni nujno znana celotna škoda
To je ena od stvari, ki jih sadjarji pogosto spregledajo.
Ko se po mrzli noči sprehodite po sadovnjaku, lahko vidite poškodovane cvetove.
Nekateri so porjaveli.
Drugi odpadejo.
Toda takrat še ni nujno mogoče natančno povedati, kakšen bo končni izpad pridelka.
Zakaj?
Ker se del posledic pokaže šele kasneje.
Šele ko se začnejo razvijati plodovi, postane bolj jasno, koliko cvetov je bilo dejansko poškodovanih in kakšen bo vpliv na končni pridelek.
Zato se lahko postopek ocenjevanja razlikuje glede na vrsto škode, razvojno fazo rastlin in določila zavarovalne pogodbe.
Najprej je treba škodo prijaviti
Ko nastane škoda, je prvi pomemben korak pravočasna prijava zavarovalnega primera.
Pri tem ne gre čakati več tednov, če pogoji zavarovanja določajo krajši rok.
Zavarovalnica mora imeti možnost preveriti nastalo škodo in ugotoviti okoliščine, v katerih je nastala.
Zato je dobro, da po škodnem dogodku čim prej preverite svojo polico in navodila za prijavo škode.
Če niste prepričani, kaj morate narediti, vprašajte.
Pri škodi je bolje enkrat preveč preveriti kot enkrat premalo.
Kako sploh ugotoviti, koliko je pozeba poškodovala?
Predstavljajte si sadovnjak z 10.000 drevesi.
Nemogoče je, da bi nekdo pregledal vsak posamezen cvet na vsakem drevesu.
Zato se pri ocenjevanju škode uporabljajo ustrezne metode vzorčenja in ocenjevanja, pri katerih se ugotavlja obseg poškodb na reprezentativnih delih nasada.
Pri tem so lahko pomembni:
- sadna vrsta,
- sorta,
- razvojna faza,
- število cvetov oziroma plodičev,
- stopnja poškodovanosti,
- stanje nasada pred škodnim dogodkom,
- pričakovani pridelek,
- in drugi dejavniki, določeni z zavarovalnimi pogoji.
Cilj je čim bolj objektivno ugotoviti, kakšen vpliv je imela zavarovana nevarnost na pridelek.
Škoda ni samo »koliko cvetov je pomrznilo«
To je zelo pomembno.
Če je na drevesu 100 cvetov in jih je 70 poškodovanih, to še ne pomeni avtomatično, da bo tudi končni pridelek manjši za 70 odstotkov.
Na pridelek vplivajo tudi naravno opadanje cvetov in plodičev, oprašitev, vremenske razmere po pozebi, zdravstveno stanje nasada in drugi dejavniki.
Zato je ocenjevanje škode strokovno vprašanje.
Treba je ločiti med:
poškodbo, ki jo je povzročila pozeba,
in
drugimi razlogi, zaradi katerih pridelek morda ne bi dosegel pričakovane količine.
To je eden od razlogov, zakaj je ocenjevanje škode lahko zahtevnejše, kot se zdi na prvi pogled.
Pomembna je tudi razvojna faza
Ni vseeno, ali pozeba prizadene:
- cvetne brste,
- odprte cvetove,
- mlade plodiče
- ali že razvijajoče se plodove.
Občutljivost na nizke temperature se skozi razvoj rastline spreminja.
Tudi posledice poškodbe so lahko različne.
Zato je pri oceni pomembno ugotoviti, v kateri razvojni fazi je bil nasad v času škodnega dogodka.
Kaj pa če je bil sadovnjak že prej slabše obremenjen?
Tudi to je lahko pomembno.
Recimo, da je sadjar pričakoval 30 ton pridelka, vendar je bil nasad že pred pozebo prizadet zaradi drugega dogodka ali pa pridelek zaradi drugih razlogov ni bil takšen, kot bi ga pričakovali.
Pri ocenjevanju zavarovane škode je treba ločiti vpliv pozebe od drugih dejavnikov.
Zavarovanje praviloma ne pomeni, da je avtomatično pokrita vsaka razlika med pričakovanim in dejanskim pridelkom.
Pokrita je škoda, ki jo krije konkretno zavarovanje, pod pogoji, ki so navedeni v pogodbi.
Zato je pomembno, da poznate svojo zavarovalno polico
Preden pride do škode, se je dobro vprašati:
Kaj bo zavarovalnica sploh ocenjevala?
Ali je zavarovan pridelek?
Katera nevarnost je krita?
Kakšna je zavarovalna vsota?
Kakšna je franšiza oziroma lastna udeležba?
Kako se določa obseg škode?
Kakšni so roki za prijavo?
Katera dokumentacija je potrebna?
To so vprašanja, ki jih je najbolje razjasniti pred pozebo, ne šele takrat, ko je sadovnjak že poškodovan.
Fotografije so lahko zelo koristne
Če pride do škode, je smiselno stanje ustrezno dokumentirati, če to dopuščajo okoliščine in če je to skladno z navodili zavarovalnice.
Fotografirajte poškodbe.
Zabeležite datum.
Zabeležite vremenske razmere oziroma informacije, ki jih imate o dogodku.
Shranite pomembne podatke o nasadu in pridelavi.
Takšna dokumentacija lahko pomaga pri razumevanju dogajanja in kasnejši obravnavi škode.
Pri tem pa velja pomembno pravilo:
ravnajte v skladu z navodili zavarovalnice in zavarovalnimi pogoji.
Če je pred ogledom škode treba določena dela ali posege odložiti, je pomembno, da to upoštevate.
Kaj se zgodi po prijavi?
Ko je škoda prijavljena, sledi postopek ugotavljanja škode.
Glede na konkretno zavarovanje lahko škodo pregleda cenilec oziroma druga pooblaščena oseba.
Pregleda se nasad in ugotavlja obseg poškodb.
Pri tem se lahko preverja tudi stanje nasada, razvojna faza, poškodovanost rastlin in drugi podatki, ki so pomembni za izračun škode.
Namen ni samo ugotoviti, da je pozeba bila.
Treba je ugotoviti tudi:
kakšno škodo je povzročila.
Zakaj končna ocena včasih ni mogoča takoj?
Predstavljajte si, da je pozeba prizadela cvetove.
Če bi škodo ocenili samo nekaj ur po pozebi, še ne bi nujno vedeli, koliko cvetov se bo dejansko razvilo v plodove.
Zato lahko pri nekaterih vrstah škodnega dogajanja ocenjevanje poteka v več fazah oziroma se končna posledica ugotavlja pozneje, ko je stanje mogoče bolj zanesljivo oceniti.
To je lahko za sadjarja neprijetno, ker bi rad odgovor takoj.
Toda pri naravi žal ni vedno mogoče dobiti natančnega odgovora naslednje jutro.
Kaj če se z oceno škode ne strinjate?
Tudi to je pomembno vprašanje.
Če menite, da ugotovljena škoda ne odraža dejanskega stanja, je treba najprej preveriti, kaj določajo zavarovalni pogoji glede postopka ugovora, ponovne cenitve oziroma reševanja nesoglasij.
Ne odločajte se na podlagi občutka.
Poglejte dokumentacijo.
Preverite zapisnik.
Preverite način izračuna.
In če česa ne razumete, zahtevajte pojasnilo.
Pri večji škodi je še posebej pomembno, da razumete, kako je bila končna številka izračunana.
Največja napaka je čakanje
Če pride do pozebe, je lahko sadjar v skušnjavi, da počaka.
»Bom videl, kaj bo.«
»Mogoče bo še kaj pridelka.«
»Bomo že kasneje uredili.«
Toda pri zavarovani škodi je čas pomemben.
Roki za prijavo in obveznosti zavarovanca so določeni v konkretni zavarovalni pogodbi.
Zato je bolje ukrepati pravočasno.
Škodo prijavite skladno s pogoji in navodili zavarovalnice.
Najboljša ocena škode se začne že pred škodo
Morda se sliši nenavadno, vendar je dobra priprava na škodni dogodek narejena že prej.
Če imate urejene podatke o svojem nasadu, veste, kaj pridelujete, poznate svojo zavarovalno polico in razumete zavarovalne pogoje, je tudi ob škodi veliko lažje ukrepati.
Zavarovanje ni samo papir, ki ga pospravimo v mapo.
Je dogovor o tem, kaj se zgodi, ko gre nekaj narobe.
Zato ga je dobro poznati, preden ga potrebujete.
Kaj lahko naredite danes?
Če imate sadovnjak, si vzemite nekaj minut in preverite svojo zavarovalno polico.
Poglejte:
Ali je pozeba vključena?
Kaj je zavarovano?
Kako se ugotavlja škoda?
Kakšna je vaša lastna udeležba?
Ali zavarovalna vsota ustreza vrednosti vašega pričakovanega pridelka?
Če na katero od teh vprašanj ne poznate odgovora, je to dober razlog za pogovor s strokovnjakom.
Ne čakajte, da boste odgovore iskali šele po pozebi.
Ker ko je sadovnjak poškodovan, je najpomembnejše, da veste, kaj storiti – in da ste na to pripravljeni že prej.