»Seveda imam zavarovanje.«
To je verjetno odgovor večine ljudi.
Hiša je zavarovana. Stanovanje je zavarovano. Avto je zavarovan. Morda imamo še dodatna zavarovanja za opremo, odgovornost, nezgode in druga tveganja.
Premijo plačujemo vsako leto.
In zato imamo občutek, da je vse urejeno.
Toda obstaja vprašanje, na katerega je veliko težje odgovoriti:
Kaj imate pravzaprav zavarovano?
Ne katero zavarovalno polico imate.
Ne koliko zanjo plačujete.
Ampak kaj bo vaše zavarovanje dejansko pokrilo, če se jutri zgodi škoda.
Zavarovanje ni samo kos papirja
Ko sklenemo zavarovanje, dobimo polico in pogosto precej obsežne splošne in posebne pogoje.
Podpišemo.
Plačamo.
In življenje gre naprej.
To je razumljivo. Nihče si ne želi vsakih nekaj mesecev prebirati zavarovalnih pogojev.
Težava nastane, ko predpostavimo, da beseda »zavarovano« pomeni »vse je pokrito«.
Pri zavarovanju pa je pomembno nekaj drugega.
Vsaka polica ima določena kritja, zavarovalne vsote, omejitve, franšize, pogoje in izključitve.
Zato lahko dve osebi rečeta:
»Imam zavarovano hišo.«
Pa imata v resnici precej različni zavarovanji.
Kaj se skriva za besedo »hiša«?
Predstavljajte si svoj dom.
Streha.
Fasada.
Okna.
Vrata.
Ogrevanje.
Kopalnica.
Kuhinja.
Pohištvo.
Televizija.
Računalniki.
Gospodinjski aparati.
Orodje.
Stvari v garaži.
Stvari v kleti.
Vrtna oprema.
In še marsikaj.
Ko rečemo, da je hiša zavarovana, se nam vse to zdi del istega premoženja.
Pri zavarovanju pa ni nujno tako.
Objekt in njegova vsebina sta lahko zavarovana na različne načine.
Določena kritja so lahko vključena, druga ne.
Za nekatera lahko veljajo posebne omejitve.
In zato je pomembno vedeti, kaj je na vaši polici dejansko navedeno.
»Kaj pa če pride do izliva vode?«
Recimo, da ponoči poči cev.
Voda začne teči po stanovanju.
Poškodovana so tla, stene, pohištvo in del opreme.
Morda nastane škoda tudi pri sosedu.
Takrat se začnejo pojavljati vprašanja:
Ali je izliv vode zavarovan?
Kaj je krito?
Do katere višine?
Ali je vključena tudi škoda na opremi?
Kaj pa strošek iskanja mesta puščanja?
Kaj pa škoda pri sosedu?
Odgovori niso enaki pri vseh zavarovanjih.
In prav zato je dobro, da jih poznate pred škodo.
»Kaj pa če neurje poškoduje streho?«
Močan veter poškoduje strešnike.
Voda pride v objekt.
Poškoduje se strop.
Morda parket.
Morda pohištvo.
Morda elektronika.
Zdaj ni več dovolj vprašanje:
»Ali imam zavarovano hišo?«
Pomembno je:
Ali moje zavarovanje krije takšen dogodek?
In če ga krije:
Do katere višine? Pod katerimi pogoji? Z morebitno soudeležbo?
To so stvari, ki jih je veliko lažje preveriti danes kot pa takrat, ko voda že teče skozi strop.
Kaj pa stvari, ki smo jih kupili kasneje?
Tu se lahko skriva še ena težava.
Zavarovanje ste sklenili pred desetimi leti.
Takrat ste imeli običajno kuhinjo, starejši televizor, nekaj osnovne elektronike in precej manj vredno opremo.
Danes imate morda:
novo kuhinjo,
dražjo elektroniko,
toplotno črpalko,
sončno elektrarno,
nov sistem ogrevanja,
dražje pohištvo,
več opreme v garaži.
Vaše premoženje se je spremenilo.
Ali se je temu prilagodilo tudi vaše zavarovanje?
To je vprašanje, ki ga je vredno postaviti vsaj ob večjih spremembah.
Zavarovanje odgovornosti pogosto pozabimo
Pri premoženjskem zavarovanju običajno razmišljamo o svojih stvareh.
Kaj pa škoda, ki jo povzročimo drugim?
Poči cev v vašem stanovanju in voda poškoduje stanovanje pod vami.
Del objekta povzroči škodo tretji osebi.
Nekdo se poškoduje v okoliščinah, za katere ste lahko odgovorni.
Takrat ne govorimo več samo o vašem premoženju.
Govorimo tudi o odgovornosti.
Zato je pri pregledu zavarovanja smiselno vprašati tudi:
Ali imam ustrezno urejeno zavarovanje odgovornosti?
Koliko je pravzaprav zavarovana vaša hiša?
Tudi pri zavarovalni vsoti se pogosto zanašamo na številko, ki je bila določena pred leti.
Toda hiša danes ni nujno vredna oziroma ni nujno enako draga za ponovno vzpostavitev kot takrat, ko ste sklepali zavarovanje.
Spremenili so se lahko stroški gradnje, materiali, delo in sama hiša.
Če ste jo vmes obnovili ali povečali, je vprašanje še pomembnejše.
Ali zavarovalna vsota še ustreza današnjemu stanju?
Pri določenih oblikah zavarovanja lahko prenizka zavarovalna vsota pomeni tudi manjše izplačilo pri škodi.
Zato ni dovolj, da je polica veljavna.
Pomembno je, da je tudi vsebinsko primerna.
Največji problem je pogosto to, da mislimo, da vemo
Ljudje običajno ne naredimo nič narobe namenoma.
Samo predvidevamo.
»To je gotovo vključeno.«
»To bodo sigurno plačali.«
»Hiša je pač zavarovana.«
»Če plačujem premijo, sem zaščiten.«
Toda zavarovanje ne deluje na podlagi tega, kar smo mislili, da smo sklenili.
Deluje na podlagi dogovorjenega kritja in pogojev konkretne police.
Zato je dobro razlikovati med:
»Mislim, da imam zavarovano.«
in
»Vem, kaj imam zavarovano.«
To sta dve precej različni stvari.
Ni treba čakati na škodo
Najboljši trenutek za pregled zavarovanja je običajno takrat, ko je vse v redu.
Ko ni požara.
Ko ni izliva vode.
Ko streha ne pušča.
Ko ni vloma.
Takrat lahko mirno pogledamo svojo polico in se vprašamo:
- Kaj je zavarovano?
- Česa moje zavarovanje ne krije?
- Kakšne so zavarovalne vsote?
- Ali so še primerne?
- Katere nevarnosti so vključene?
- Ali imam ustrezno odgovornost?
- Se je moje premoženje od sklenitve zavarovanja spremenilo?
Če poznate odgovore, odlično.
Če jih ne, je morda čas za pregled.
Zavarovanje ni namenjeno temu, da ga imamo. Namenjeno je temu, da nam pomaga, ko ga potrebujemo.
In prav zato je pomembneje od samega vprašanja:
»Ali imam zavarovanje?«
vprašanje:
»Ali imam zavarovanje, ki ustreza mojemu današnjemu premoženju in tveganjem?«
Morda je odgovor da.
Morda bo treba nekaj prilagoditi.
Morda boste ugotovili, da je določeno kritje nepotrebno, drugo pa vam manjka.
Pomembno je, da veste.
Veste, kaj imate zavarovano?
Če svoje police že dolgo niste podrobneje pregledali, je zdaj lahko pravi trenutek.
Izpolnite kontaktni obrazec in nam sporočite, da želite preveriti svoje premoženjsko zavarovanje.
Skupaj lahko pogledamo, kaj imate danes zavarovano, katere zavarovalne vsote veljajo in na katera kritja je smiselno biti posebej pozoren.
Ker je veliko lažje preveriti zavarovanje danes, ko je vse v redu, kot ugotavljati njegovo vsebino takrat, ko se škoda že zgodi.