Toča lahko v nekaj minutah spremeni mirno poletno popoldne v precej drag problem.
Najprej udarjajo ledene kroglice po strehi, oknih, fasadi, žlebovih in avtomobilu. Ko neurje mine, se človek odpravi okoli hiše in začne ugotavljati, kaj vse je poškodovano.
Streha je polna udrtin. Žleb je zvit. Na fasadi so vidne poškodbe. Strešno okno je počeno.
In takrat se pojavi povsem razumljivo vprašanje:
Ali bo škodo zaradi toče plačala zavarovalnica?
Odgovor je: lahko, vendar ni vsaka škoda zaradi toče avtomatično krita.
Največ je odvisno od tega, kako je zavarovana vaša hiša, katera tveganja so vključena v polico in kaj natančno je zavarovano.
Toča ne poškoduje samo strehe
Ko govorimo o škodi zaradi toče, pogosto najprej pomislimo na streho.
Toda škoda je lahko precej širša.
Toča lahko poškoduje:
- strešno kritino,
- strešna okna,
- žlebove in odtočne cevi,
- fasado,
- okenske police,
- zunanje žaluzije in rolete,
- tende in druge zunanje elemente,
- sončne kolektorje ali drugo opremo,
- vrtno opremo,
- določene druge objekte na zemljišču.
Če je zavarovanje pravilno sestavljeno, so lahko nekateri od teh elementov vključeni v kritje.
Toda pomembno je razumeti razliko med »hiša je zavarovana« in »vsa škoda na hiši je zavarovana«.
To namreč ni isto.
»Imam zavarovano hišo« še ne pomeni, da je zavarovano vse
To je ena najpogostejših zmot pri premoženjskih zavarovanjih.
Lastnik lahko leta plačuje premijo in je prepričan, da je njegova hiša dobro zavarovana. Potem pride močnejše neurje in šele ob škodi se pokaže, kaj je dejansko vključeno v pogodbo.
Pri zavarovanju hiše je zato pomembnih več stvari.
Ni dovolj pogledati samo zavarovalne vsote.
Pomembno je preveriti tudi:
katera nevarnost je zavarovana, kateri deli objekta so vključeni, ali je zavarovana tudi oprema oziroma vsebina in kakšne so morebitne omejitve oziroma izključitve.
Zavarovanje namreč ni obljuba, da bo zavarovalnica plačala vsako škodo, ki nastane na hiši.
Je pogodba z natančno določenimi kritji.
Kaj pa streha?
Streha je pri toči pogosto med najbolj izpostavljenimi deli hiše.
Če toča poškoduje strešno kritino in je nevarnost toče vključena v vaše zavarovanje, je lahko škoda predmet izplačila.
Vendar je tudi tukaj pomembno, kakšna je bila streha pred škodnim dogodkom.
Če je bila streha že prej dotrajana, poškodovana ali slabo vzdrževana, se lahko pri obravnavi škode pojavijo vprašanja, ki jih lastnik ob sklenitvi zavarovanja običajno sploh ne pričakuje.
Zato je pomembno, da se po škodnem dogodku ne začne takoj z odstranjevanjem poškodovane kritine ali popravilom brez ustrezne dokumentacije.
Najprej je smiselno škodo fotografirati in čim prej obvestiti zavarovalnico oziroma svojega zavarovalnega svetovalca.
Kaj če je toča poškodovala okna ali rolete?
Tudi tukaj ni mogoče odgovoriti samo z »da« ali »ne«.
Odvisno je od konkretnega zavarovanja.
Toča lahko na primer poškoduje zunanje žaluzije, rolete ali druga senčila. Pri nekaterih policah so takšni elementi vključeni, pri drugih pa je lahko njihovo kritje drugače opredeljeno ali omejeno.
Enako velja za steklene površine.
Če je poškodovano okno, strešno okno ali drug stekleni element, je treba pogledati, katero kritje se uporablja za konkretno škodo.
Zato je dobro, da zavarovalne police ne hranimo samo v predalu, ampak da jo razumemo.
Kaj pa stvari v hiši?
Tu pridemo do druge pomembne razlike.
Hiša in njena vsebina nista nujno zavarovani na enak način.
Če toča poškoduje samo streho, govorimo o škodi na objektu.
Če pa zaradi poškodbe objekta pride še do škode na notranjosti ali predmetih v hiši, je treba preveriti tudi zavarovanje opreme oziroma premičnin.
Na primer:
Toča poškoduje streho. Skozi poškodovano streho začne v objekt prodirati voda. Poškoduje se del notranjosti ali določena oprema.
Takrat ni več pomembno samo vprašanje:
»Ali je toča zavarovana?«
Treba je ugotoviti tudi:
kaj je bilo poškodovano, kako je škoda nastala in katero zavarovalno kritje se za posamezno škodo uporablja.
Največja napaka je preverjati zavarovanje šele po neurju
Takrat je pogosto že prepozno za spreminjanje police.
Predstavljajte si dve hiši v isti ulici.
Obe sta bili zgrajeni približno enako.
Obe je prizadela ista toča.
Na prvi hiši je nastala škoda 10.000 evrov, na drugi prav tako.
Lastnika pa lahko po škodnem dogodku ugotovita, da njuni zavarovanji nista enaki.
Eden ima vključeno določeno nevarnost in ustrezno zavarovane dele objekta.
Drugi ima drugače sestavljeno polico.
Razlika se ne pokaže takrat, ko plačujeta premijo.
Pokaže se takrat, ko pride škoda.
In ravno zato je smiselno zavarovanje pregledati, ko je vse v redu – ne šele takrat, ko na dvorišču ležijo kosi strešne kritine.
Koliko škode lahko povzroči ena sama toča?
Veliko več, kot se zdi na prvi pogled.
Ko pogledamo hišo od daleč, morda opazimo samo nekaj poškodovanih žlebov.
Toda podrobnejši pregled lahko pokaže poškodbe strešne kritine, fasade, senčil, oken in drugih elementov.
Poleg tega lahko pride do dodatne škode zaradi vode, ki začne prodirati skozi poškodovane dele objekta.
Zato po močnem neurju ni dobro oceniti škode samo na podlagi tega, kar je vidno na prvi pogled.
Kaj storiti po toči?
Če je toča poškodovala hišo, je pomembno predvsem, da ukrepate premišljeno.
1. Fotografirajte škodo
Posnemite streho, fasado, okna, žlebove, rolete in vse druge poškodovane dele.
Če je mogoče, fotografirajte tudi večje območje in posamezne poškodbe od blizu.
2. Preprečite nadaljnjo škodo
Če je na primer zaradi poškodovane strehe nevarno, da bo v objekt vdrla voda, je treba sprejeti razumne ukrepe za zaščito premoženja.
Pri tem pa ne odstranjujte poškodovanih delov brez potrebe, če lahko počakajo na ogled.
3. Obvestite zavarovalnico
Škodo prijavite čim prej in upoštevajte navodila zavarovalnice glede nadaljnjega postopka.
4. Shranite račune in dokazila
Če je bilo zaradi preprečevanja dodatne škode potrebno opraviti nujno intervencijo ali popravilo, shranite račune in drugo dokumentacijo.
5. Ne ugibajte o višini škode
Lastnik pogosto vidi samo del škode.
Končno oceno naj opravijo strokovne osebe, ki lahko preverijo tudi manj očitne poškodbe.
Ali je moja hiša sploh dovolj dobro zavarovana?
To je morda pomembnejše vprašanje od samega vprašanja o toči.
Pri premoženjskem zavarovanju je dobro občasno preveriti:
Ali zavarovanje še vedno ustreza moji hiši?
Hiša se lahko v letih spremeni.
Morda ste zamenjali streho.
Dodali sončno elektrarno.
Namestili nove rolete.
Obnovili fasado.
Dogradili nadstrešek.
Kupili dražjo opremo.
Vse to lahko vpliva na to, kako naj bo zavarovanje sestavljeno.
Tudi vrednost gradnje se skozi leta spreminja.
Zato polica, ki je bila primerna pred desetimi leti, danes ni nujno več primerna.
Pred točo je pet minut pogovora lahko vrednejših od dolgega iskanja po polici
Ko pride neurje, si nihče ne želi sedeti za mizo in iskati, kaj pomeni posamezna določba zavarovalne pogodbe.
Takrat si želi predvsem vedeti:
»Ali sem zavarovan in kaj lahko naredim?«
Zato je najbolje, da to preverite prej.
Vzemite svojo polico in preverite:
- ali je vključena toča,
- kateri deli objekta so zavarovani,
- ali so vključena zunanja senčila,
- kako so obravnavane steklene površine,
- ali je zavarovana tudi oprema oziroma vsebina,
- kakšne so zavarovalne vsote,
- ali obstajajo odbitne franšize,
- katere so pomembnejše izključitve in omejitve.
Če vam je pri katerem od teh vprašanj odgovor nejasen, je to dober razlog za pogovor z zavarovalnim svetovalcem.
Ne zato, da kupite še eno zavarovanje.
Ampak zato, da veste, kaj imate že danes zavarovano.
Toča pride brez opozorila. Nejasno zavarovanje pa je mogoče preveriti prej.
Škoda zaradi toče lahko nastane v nekaj minutah.
Zavarovanje pa se sklepa za leta.
Zato ni najpomembnejše vprašanje samo:
»Ali zavarovanje hiše krije škodo zaradi toče?«
Bolj pomembno je:
»Ali moja konkretna zavarovalna polica krije tisto škodo, ki bi jo lahko pri moji hiši povzročila toča?«
Izpolnite kontaktni obrazec in nam sporočite, da želite preveriti svoje premoženjsko zavarovanje