Imate zavarovan dom.
Vsako leto plačate premijo.
Polica je urejena in shranjena.
Zato se verjetno počutite varne.
Toda poskusite odgovoriti na eno samo vprašanje:
Če bi jutri vaš dom utrpel 100.000 evrov škode – koliko bi vam zavarovalnica dejansko izplačala?
100.000 evrov?
80.000?
50.000?
Ali morda precej manj?
Če odgovora ne poznate, niste edini.
Večina ljudi ve, da je zavarovana.
Veliko manj ljudi pa natančno ve, kaj je zavarovano, do katere višine in pod kakšnimi pogoji.
In razlika med tema dvema stvarma se pokaže šele takrat, ko pride škoda.
Takrat pa je lahko prepozno.
Zavarovalna vsota ni obljuba, da boste dobili ta znesek
To je ena prvih stvari, ki jih je dobro razumeti.
Če je na vaši polici navedena zavarovalna vsota 200.000 evrov, to še ne pomeni:
»Če se mi zgodi škoda, bom dobil 200.000 evrov.«
Zavarovalna vsota predstavlja zgornjo mejo zavarovalnega kritja oziroma osnovo, od katere se v okviru konkretne pogodbe in pogojev določa obveznost zavarovalnice.
Dejansko izplačilo je odvisno od številnih okoliščin.
Kaj se je zgodilo?
Kaj je bilo zavarovano?
Ali je konkretna nevarnost vključena?
Kolikšna je dejanska škoda?
Kakšne so omejitve?
Ali veljajo posebne podlimitne zavarovalne vsote?
Ali je določena franšiza?
Kako se ugotavlja vrednost poškodovanega ali uničenega premoženja?
In še nekaj, kar lahko naredi veliko razliko:
Ali je bilo premoženje pravilno zavarovano glede na svojo dejansko vrednost?
Predstavljajte si, da je vaš dom vreden 300.000 evrov
Ne govorimo o prodajni ceni na nepremičninskem trgu.
Pri zavarovanju je treba upoštevati, na kakšni podlagi se vrednoti zavarovano premoženje in kakšna pravila določa konkretna pogodba.
Toda za primer vzemimo preprost scenarij.
Vaša hiša je bila zavarovana že pred leti.
Takrat ste imeli drugačno oceno vrednosti oziroma drugačne okoliščine.
Vmes ste:
- obnovili kopalnico,
- zamenjali okna,
- uredili kuhinjo,
- namestili novo ogrevanje,
- kupili novo opremo,
- uredili okolico.
Vaš dom je danes drugačen.
Vaša zavarovalna pogodba pa se morda ni bistveno spremenila.
Potem pride velika škoda.
In šele takrat ugotovite:
»Čakajte … ali je bila moja zavarovalna vsota sploh še primerna?«
Podzavarovanje: beseda, ki jo večina ljudi spozna prepozno
Podzavarovanje pomeni, da je zavarovalna vsota nižja od vrednosti zavarovanega premoženja, če se glede na konkretno pogodbo uporablja tak način ugotavljanja.
To ni samo teoretičen problem.
Lahko ima zelo konkreten vpliv na višino izplačila.
Recimo, da je določena vrednost zavarovanega premoženja 300.000 evrov, zavarovalna vsota pa 200.000 evrov.
Če bi bila škoda 150.000 evrov in bi se zaradi podzavarovanja uporabljalo sorazmerno pravilo, bi lahko bilo izplačilo zmanjšano glede na razmerje med zavarovalno vsoto in vrednostjo premoženja.
V tem poenostavljenem primeru bi bilo razmerje 2/3.
Toda pomembno:
dejanski obračun je odvisen od konkretne zavarovalne pogodbe, zavarovalnih pogojev in načina ugotavljanja škode.
Zato takšnega primera ne smemo razumeti kot univerzalno pravilo za vsako polico.
Bistvo je drugje:
prenizka zavarovalna vsota lahko pomeni manjše izplačilo, kot ste pričakovali.
Toda podzavarovanje ni edina stvar, ki lahko zmanjša izplačilo
In tukaj postane stvar še bolj zanimiva.
Recimo, da imate ustrezno zavarovalno vsoto.
Ali to pomeni, da boste ob škodi dobili vse?
Ne nujno.
Treba je pogledati tudi konkretno kritje.
Franšiza
Pri nekaterih zavarovanjih del škode nosi zavarovanec sam.
Če je dogovorjena franšiza, se ta upošteva pri izračunu izplačila na način, določen v pogodbi.
Podlimiti
Nekatere stvari imajo lahko znotraj glavne zavarovalne vsote svoje omejitve.
To pomeni, da je lahko celotna zavarovalna vsota visoka, posamezno kritje pa ima nižji maksimum.
Izključitve
Obstajajo situacije, pri katerih zavarovalnica glede na konkretne pogoje ni dolžna izplačati škode.
Zato ni dovolj vedeti, kaj je zavarovano.
Pomembno je tudi vedeti:
česa polica ne krije.
Način obračuna škode
Pri ugotavljanju škode je lahko pomembno, kako se določa vrednost poškodovanega oziroma uničenega premoženja.
Razlika med novo vrednostjo, dejansko vrednostjo, amortizacijo in drugimi pogodbenimi pravili je lahko za zavarovanca zelo pomembna.
In zdaj vprašanje, ki ga skoraj nihče ne postavi
Koliko bi danes stalo, da bi svoj dom ponovno uredili?
Ne koliko bi ga prodali.
Ne koliko ste zanj plačali.
Ampak koliko bi stala ponovna vzpostavitev v skladu s pravili in kritji vaše zavarovalne pogodbe.
To je lahko precej drugačna številka.
In ravno zato je nevarno, če človek svojo staro zavarovalno vsoto preprosto pusti pri miru deset, petnajst ali dvajset let.
Vaš dom se spreminja. Zavarovanje pa lahko ostane isto.
Pred desetimi leti ste morda imeli staro kuhinjo.
Danes imate novo.
Pred desetimi leti ste imeli staro peč.
Danes imate toplotno črpalko.
Pred desetimi leti je bila garaža skoraj prazna.
Danes je polna orodja, koles in opreme.
Pred desetimi leti je bila vaša dnevna soba opremljena z nekaj osnovnimi stvarmi.
Danes so tam televizor, računalnik, zvočni sistem in druga elektronika.
Življenje se spreminja počasi.
Zato tega pogosto niti ne opazimo.
Toda če bi morali vse naenkrat nadomestiti, bi zelo hitro ugotovili, koliko se je v resnici spremenilo.
Najbolj nevarna misel je: »Saj imam zavarovanje.«
Ta stavek lahko daje občutek varnosti.
Toda sam po sebi ne pove skoraj ničesar.
Bolj uporabna vprašanja so:
Kaj imam zavarovano?
Za katere nevarnosti?
Do katere višine?
Kateri predmeti imajo posebne omejitve?
Kakšna je franšiza?
Katere so izključitve?
Kako se bo ugotavljala višina škode?
Ali je zavarovalna vsota še primerna za moje današnje premoženje?
Če na ta vprašanja ne poznate odgovorov, potem morda poznate svojo premijo.
Ne poznate pa še svojega zavarovanja.
Naredite nekaj, kar vam lahko vzame manj kot pol ure
Poiščite svojo zavarovalno polico.
Ne iščite samo zneska premije.
Poglejte:
1. Zavarovalne vsote
Ali so še smiselne glede na današnje stanje?
2. Zavarovana kritja
Kaj je dejansko vključeno?
3. Podlimite
Ali imajo posamezne stvari ali nevarnosti svoje omejitve?
4. Franšize
Kolikšen del morebitne škode nosite sami?
5. Izključitve
Kdaj zavarovanje ne velja oziroma kdaj obstajajo omejitve?
6. Spremembe na domu
Kaj se je od sklenitve police spremenilo?
Če ste v zadnjih letih obnovili ali bistveno spremenili dom, je to še posebej pomembno.
In potem si postavite najpomembnejše vprašanje
Ne:
»Koliko plačujem za zavarovanje?«
Ampak:
»Če bi se jutri zgodila velika škoda, ali bi moje zavarovanje dejansko zagotovilo zaščito, ki jo pričakujem?«
To je bistvena razlika.
Ker zavarovanje ni namenjeno temu, da lepo izgleda v mapi.
Namenjeno je dnevu, ko ga boste morda res potrebovali.
In takrat ne boste gledali, koliko premije ste plačali.
Gledali boste, koliko škode je nastalo in koliko vam bo pogodba omogočila povrniti.
Če niste prepričani, je bolje vprašati danes kot po škodi
Ni treba čakati na požar.
Ni treba čakati na poplavo.
Ni treba čakati na neurje.
Ni treba čakati na vlom.
Svojo polico lahko preverite takrat, ko je vaš dom še cel in je odločitev še mirna.
Takrat imate čas pogledati pogoje, primerjati potrebe in ugotoviti, ali je treba kaj spremeniti.
Ko škoda že nastane, je za popravljanje starega zavarovanja prepozno.
Želite preveriti, ali je vaše premoženjsko zavarovanje še vedno smiselno?
Opišite nam svojo situacijo prek kontaktnega obrazca.
Brez kompliciranja. Brez obveznosti.
Skupaj lahko pogledamo, na kaj je pri vašem domu smiselno biti pozoren in katera vprašanja je dobro postaviti pri izbiri oziroma pregledu zavarovanja.