Večina ljudi o tem ne razmišlja.
Ne zato, ker bi bili neodgovorni. Preprosto zato, ker imamo vsak dan druge skrbi. Služba, družina, položnice, opravki, hiša, avto … življenje teče naprej in človek nekako računa, da bo tudi jutri lahko vstal, šel v službo in zaslužil svojo plačo.
Potem pa se lahko v enem samem trenutku vse ustavi.
Padec po stopnicah.
Prometna nesreča.
Zlom noge.
Poškodba hrbta.
Poškodba pri športu.
Nesreča pri delu ali doma.
Morda ne gre za nekaj dramatičnega. Toda poškodba lahko pomeni, da več tednov ali celo mesecev ne morete opravljati svojega dela.
In takrat se pojavi vprašanje, o katerem prej niste razmišljali:
Kako bomo živeli, če jaz nekaj mesecev ne bom mogel delati?
Plača se lahko ustavi. Položnice ne.
To je bistvo problema.
Ko ste zdravi in delate, je precej enostavno pozabiti, kako zelo je vsakdan odvisen od vašega prihodka.
Vsak mesec pridejo:
- stanovanjski stroški,
- elektrika, voda in ogrevanje,
- kredit ali najemnina,
- hrana,
- avtomobil,
- stroški otrok,
- zavarovanja,
- telefon in internet,
- različne druge obveznosti.
Tudi če nekaj mesecev ne hodite v službo, položnice ne vedo, da ste poškodovani.
Še vedno pridejo.
In ravno zato poškodba ni samo zdravstveni problem.
Lahko postane tudi finančni problem.
»Saj bom dobil bolniško.«
To je ena prvih misli, ki jih ima človek.
In seveda je pomembno, da v primeru bolezni ali poškodbe obstajajo pravice iz zdravstvenega in socialnega sistema.
Toda pri razmišljanju o lastni finančni varnosti je pomembno nekaj drugega:
Ali bi vaš običajni družinski proračun brez težav prenesel večmesečni izpad oziroma zmanjšanje prihodka?
Če je odgovor »ne vem«, je to pravzaprav že odgovor.
Posebej ranljivi so ljudje, pri katerih večina družinskega prihodka prihaja iz enega samega vira.
Če en človek ne more delati, se lahko finančna slika celotne družine hitro spremeni.
Kaj pa, če poškodba traja tri mesece?
Predstavljajte si običajno situacijo.
Poškodujete se in zdravnik vam odredi daljše okrevanje.
Prvi teden še nekako gre.
Potem mine mesec.
Nato dva.
Kredit je še vedno treba plačevati. Avto je še vedno potreben. Otroci še vedno potrebujejo vse, kar so potrebovali prej.
Medtem pa se vi ukvarjate predvsem z okrevanjem.
Takrat človek pogosto ugotovi, da največji problem ni sama poškodba.
Največji problem je negotovost glede denarja.
Koliko časa bo trajalo okrevanje?
Koliko prihodka bom dejansko imel?
Ali bomo morali porabiti prihranke?
Kako dolgo bodo zdržali?
Kaj če se okrevanje zavleče?
In kaj, če zaradi posledic poškodbe po vrnitvi sploh ne bom več zmogel opravljati istega dela?
Prihranki pomagajo. Toda niso neskončni.
Prihranki so odlična varnostna mreža.
Če jih imate, ste že v precej boljšem položaju kot nekdo, ki nima nobene rezerve.
Toda tudi prihranki imajo mejo.
Če imate na računu denar za nekaj mesecev normalnega življenja, lahko daljša odsotnost z dela to rezervo hitro zmanjša.
In potem se pojavi neprijetno vprašanje:
Ali želim vso finančno posledico nesreče prevzeti sam?
To je pravzaprav bistvo zavarovanja.
Ne gre za to, da bi človek pričakoval nesrečo.
Gre za to, da prizna možnost, da se lahko zgodi.
Poškodbe niso samo stvar »nevarnih« ljudi
Ko pomislimo na nezgode, si pogosto predstavljamo nekoga, ki opravlja nevarno delo, vozi motor ali se ukvarja z ekstremnim športom.
Toda veliko poškodb se zgodi pri povsem običajnih opravilih.
Doma.
Na cesti.
Pri rekreaciji.
Pri delu.
Na počitnicah.
Nesreče ni mogoče vedno preprečiti.
Lahko pa razmislimo, kaj bi se zgodilo, če bi se.
To je precej bolj koristno razmišljanje kot vprašanje:
»Zakaj bi se to zgodilo ravno meni?«
Pravo vprašanje je:
»Kaj bi naredil, če bi se?«
Nezgodno zavarovanje ni čarobna rešitev
Tudi pri nezgodnem zavarovanju je pomembno ostati realen.
Zavarovanje ne prepreči poškodbe.
Ne zaceli zlomljene noge.
Ne skrajša nujno časa okrevanja.
In ne pomeni, da bo zavarovalnica plačala prav vsako posledico vsake nesreče.
Pomembno je, kaj polica dejansko krije, pod kakšnimi pogoji in v kakšnem znesku.
Različne police se lahko med seboj precej razlikujejo.
Pri eni je lahko poudarek na izplačilu za trajno invalidnost, pri drugi na dnevnem nadomestilu, pri tretji na drugih kritjih.
Zato ni dovolj vprašati:
»Ali imam nezgodno zavarovanje?«
Veliko pomembnejše vprašanje je:
»Kaj bi moje zavarovanje dejansko naredilo zame, če bi se jutri poškodoval?«
Koliko denarja bi potrebovali?
To je vprašanje, ki si ga je vredno zastaviti še preden se karkoli zgodi.
Recimo, da vaša družina za normalno življenje potrebuje 2.000 evrov na mesec.
Če bi bili zaradi poškodbe več mesecev brez običajnega prihodka, bi lahko šlo za več tisoč evrov razlike.
In pri tem še nismo govorili o morebitnih dodatnih stroških, ki jih lahko prinese poškodba.
Prevoz do zdravnika.
Rehabilitacija.
Prilagoditve doma.
Pomoč pri vsakodnevnih opravilih.
Dodatni stroški, ki jih pred nesrečo preprosto niste načrtovali.
Zato se pri nezgodnem zavarovanju ne splača gledati samo na vprašanje:
»Koliko stane zavarovanje?«
Bolj smiselno je vprašati:
»Koliko bi me lahko stala nezavarovana posledica nesreče?«
Še posebej pomembno je za samozaposlene in podjetnike
Pri zaposlenem človeku lahko dolgotrajna odsotnost že pomeni finančni pritisk.
Pri podjetniku je lahko problem še večji.
Če podjetnik ne dela, se lahko zmanjša njegov osebni prihodek.
Toda njegovo podjetje ima lahko še vedno stroške.
Najemnina.
Prispevki.
Računovodstvo.
Posojila.
Oprema.
Pogodbeno dogovorjene obveznosti.
In če je podjetnik hkrati ključna oseba podjetja, se lahko pojavijo tudi poslovne posledice.
Zato je vprašanje osebne zaščite pred posledicami nezgode pri podjetniku pogosto povezano tudi z vprašanjem:
Kaj se zgodi z mojim podjetjem, če jaz za nekaj mesecev ne morem delati?
Najslabši čas za razmišljanje o zavarovanju je po nesreči
Ko se človek poškoduje, je prepozno za urejanje zaščite za nazaj.
Takrat lahko samo ugotavlja, kaj je imel urejeno in česa ni.
Zato je smiselno o tem razmišljati takrat, ko je človek zdrav.
Ne zato, ker bi pričakoval nesrečo.
Ampak zato, ker je takrat še mogoče sprejeti odločitev brez pritiska in brez panike.
Preden sklenete zavarovanje, si zastavite nekaj preprostih vprašanj
Ni treba, da ste strokovnjak za zavarovanja.
Za začetek je dovolj, da poznate svojo situacijo.
1. Koliko časa bi moja družina lahko normalno živela brez mojega običajnega prihodka?
2. Koliko imamo dejansko prihrankov, ki so takoj dostopni?
3. Kaj bi se zgodilo, če bi bil zaradi poškodbe tri ali šest mesecev odsoten z dela?
4. Ali že imam nezgodno zavarovanje in kaj natančno krije?
5. Ali bi bilo izplačilo dovolj veliko, da bi mi dejansko pomagalo?
6. Ali moje delo pomeni večje tveganje za določene poškodbe?
7. Ali sem samozaposlen oziroma je od mojega dela neposredno odvisen dohodek podjetja?
To niso vprašanja, ki bi jih človek rad reševal.
So pa vprašanja, ki jih je veliko bolje rešiti pred nesrečo kot po njej.
Zavarovanje naj bo prilagojeno človeku, ne obratno
Pri zavarovanju ni bistveno, da imate čim več kritij.
Bistveno je, da razumete, kaj imate.
Če imate družino, kredit, otroke in en glavni dohodek, je vaša situacija drugačna od situacije človeka, ki živi sam in nima večjih finančnih obveznosti.
Če ste fizični delavec, je vaša izpostavljenost lahko drugačna kot pri pisarniškem delu.
Če ste podjetnik, je lahko tveganje še širše.
Zato univerzalni odgovor na vprašanje »katero nezgodno zavarovanje potrebujem?« ne obstaja.
Obstaja pa boljše vprašanje:
»Kaj bi se finančno zgodilo meni in moji družini, če jutri nekaj časa ne bi mogel delati?«
Odgovor na to vprašanje je lahko dobra osnova za odločitev.
Ne zavarujete se zato, ker pričakujete nesrečo
Zavarujete se zato, ker veste, da življenja ni mogoče popolnoma nadzorovati.
Danes lahko normalno hodite v službo.
Jutri morda ne boste mogli.
Danes imate prihodke.
Jutri jih morda ne boste imeli v enakem obsegu.
Danes se zdi vse samoumevno.
Potem pa lahko en sam trenutek pokaže, koliko stvari je bilo odvisnih od tega, da ste vsak dan lahko delali.
Pravo vprašanje zato ni, ali se vam bo nesreča zgodila. Tega nihče ne ve.
Pravo vprašanje je:
Kaj boste naredili, če se bo?
Želite preveriti, kako bi bili vi finančno zaščiteni v primeru nezgode?
Če ne veste, ali imate ustrezno zaščito, je bolje vprašati zdaj, ko ste zdravi in lahko mirno razmislite, kot takrat, ko se nesreča že zgodi.
Pošljite nam sporočilo prek kontaktnega obrazca.
Opišite svojo situacijo in preverite, katere možnosti nezgodnega zavarovanja bi lahko prišle v poštev za vas.
Brez ugibanja in brez tega, da bi morali sami prebirati drobni tisk različnih zavarovalnih ponudb.
Ker je zavarovanje najbolj koristno takrat, ko ga uredite še preden ga potrebujete.