Če imate čoln ali drugo plovilo in ga poleti oddajate turistom, je zelo pomembno, da ga ne obravnavate kot navaden zasebni čoln.

Ko plovilo začne služiti denar, se spremeni tudi narava tveganja.

Lastnik ga ne uporablja več samo zase in za družino. Na plovilo prihajajo različni ljudje, ki jih pogosto ne poznate, z njim upravljajo osebe z različnimi izkušnjami, plovilo pa je lahko v sezoni na morju bistveno več časa kot pri zasebni uporabi.

Zato je pri turističnem najemu vprašanje »Ali je čoln zavarovan?« precej premalo.

Pravo vprašanje je:

»Ali je čoln zavarovan za način uporabe, ki ga dejansko izvajam?«

To je bistvena razlika.

Najprej: turistični najem ni enako kot zasebna uporaba

Predstavljajmo si lastnika manjšega motornega čolna.

Večino leta ga uporablja sam. Občasno se z njim odpelje na morje z družino, poleti pa ga začne oddajati turistom.

Na prvi pogled se ni zgodilo nič posebnega. Čoln je še vedno isti.

Toda z vidika zavarovanja se je zgodilo precej.

Čoln zdaj uporabljajo ljudje, ki jih lastnik morda prvič vidi. Nekateri imajo veliko izkušenj, drugi manj. Nekdo lahko napačno oceni razdaljo, prehitro zapelje v pristanišče ali poškoduje motor pri manevriranju.

Če je čoln oddan brez posadke, lastnik med plovbo niti nima neposrednega nadzora.

Zato je treba pri sklepanju zavarovanja jasno povedati, da bo plovilo oddajano v turistični najem.

To ni nepomembna podrobnost, ampak ena od ključnih informacij za določitev zavarovalnega tveganja.

Katere vrste zavarovanja pridejo v poštev?

Pri turističnem najemu je smiselno razmišljati o več različnih zaščitah.

Najpomembnejše so:

zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovila,
kasko oziroma zavarovanje samega plovila,
kritje odgovornosti do potnikov oziroma oseb na plovilu, kjer je to mogoče in potrebno,
kritje za določene dodatne stroške, kot so reševanje, vleka in odstranjevanje plovila, če so vključeni v izbrano zavarovanje,
po potrebi tudi druga zavarovanja, povezana z dejavnostjo najema.

Pri tem pa ni dovolj gledati samo naziv zavarovanja.

Odločilni so zavarovalni pogoji, omejitve in izključitve.

1. Zavarovanje odgovornosti je osnova

Najprej odgovornost.

Če najemnik povzroči nesrečo in poškoduje drugo osebo ali drugo plovilo, lahko nastane odškodninski zahtevek.

V Sloveniji je za določene motorne čolne zavarovanje odgovornosti obvezno. Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu določa obveznost za lastnika oziroma uporabnika motornega čolna z močjo več kot 3,7 kW, ki je vpisan v vpisnik morskih čolnov. Zavarovanje se nanaša na odgovornost za smrt, telesno poškodbo in prizadeto zdravje tretjih oseb.

Toda tukaj se skriva pomembna podrobnost.

Obvezno zavarovanje še ne pomeni, da je z njim rešeno vse.

Zakon določa tudi, da se osebe, ki se prevažajo s čolnom, ne štejejo za tretje osebe po tem zakonu. (PisRS)

To je pri turističnem najemu zelo pomembno.

Zakaj?

Ker imate na čolnu ljudi, ki niso samo »nekdo drug na morju«. To so lahko vaši najemniki oziroma njihovi gostje.

Zato je treba posebej preveriti, kakšno kritje velja za osebe na plovilu in kakšna odgovornost je vključena v konkretno zavarovalno pogodbo.

2. Obvezno zavarovanje ni isto kot popolna zaščita

To je ena najpogostejših zmot.

Lastnik lahko reče:

»Imam obvezno zavarovanje. Torej sem pokrit.«

Ne nujno.

Obvezno zavarovanje je zakonski minimum.

Zavarovanje, ki ga potrebuje podjetnik, ki čoln oddaja turistom, pa je lahko precej širše.

Zakon pri obveznem zavarovanju čolna na primer izrecno govori o odgovornosti za smrt, telesno poškodbo in prizadeto zdravje tretjih oseb, pri čemer osebe, ki se prevažajo s čolnom, niso tretje osebe po tem zakonu. (PisRS)

Zato je pri turističnem najemu nevarno razmišljati samo:

»Ali imam obvezno polico?«

Boljši pristop je:

»Kdo je lahko oškodovan in iz katerega razloga lahko od mene zahteva odškodnino?«

To vprašanje pripelje do precej boljšega zavarovanja.

3. Kasko za čoln je pri najemu še posebej pomemben

Druga velika nevarnost ni škoda drugim.

To je škoda na vašem čolnu.

Recimo, da turist najame čoln za teden dni.

Pri vračanju v marino napačno oceni manever in zadene pomol.

Poškoduje se:

trup,
propeler,
motor,
krmilo,
navigacijska oprema,
druga oprema na plovilu.

Škoda je lahko hitro precejšnja.

Če imate samo zavarovanje odgovornosti, vam to praviloma ne pomeni, da bo zavarovalnica plačala popravilo vašega čolna.

Za to potrebujete ustrezno kasko oziroma premoženjsko zavarovanje plovila.

Toda ponovno velja pomembno opozorilo:

kasko mora upoštevati dejstvo, da čoln oddajate v najem.

Če je sklenjeno zavarovanje za zasebno uporabo, dejanska uporaba pa je komercialni najem, lahko ob škodi nastane resen problem pri presoji kritja.

4. Kaj če škodo povzroči najemnik?

To je verjetno eno prvih vprašanj vsakega lastnika, ki razmišlja o turističnem najemu.

»Če turist poškoduje moj čoln, ali zavarovanje plača škodo?«

Odgovor ni avtomatično da.

Odvisen je od konkretne police.

Zato je treba pred podpisom pogodbe izrecno preveriti, ali kasko velja tudi v primeru, ko plovilo upravlja najemnik.

Pri tem lahko pridejo v poštev tudi različni pogoji:

kdo sme upravljati plovilo,
kakšne izkušnje mora imeti,
kakšno dovoljenje mora imeti,
starost voznika,
območje plovbe,
največja dovoljena hitrost,
namen uporabe,
način najema.

Če je določena uporaba izključena, lahko to bistveno vpliva na zavarovalno kritje.

5. Najemnik brez posadke je posebno tveganje

Pri turističnem najemu je zelo pomembno, ali najemnik dobi samo plovilo ali tudi skiperja.

Najem s skiperjem

Lastnik oziroma ponudnik zagotovi osebo, ki plovilo upravlja.

S tem je mogoče tveganje nadzora in upravljanja precej drugače obravnavati.

Najem brez posadke

Najemnik prevzame čoln in ga upravlja sam.

To je zavarovalno gledano bistveno drugačna situacija.

Zato mora biti jasno dogovorjeno:

ali zavarovanje velja, ko čoln upravlja najemnik brez prisotnosti lastnika ali profesionalnega skiperja.

Tega ne bi prepustil ustnemu dogovoru.

Če vam nekdo reče:

»Saj to vse krije.«

vprašajte:

»Kje je to zapisano v zavarovalnih pogojih oziroma polici?«

To je veliko bolj koristno vprašanje.

6. Kaj pa poškodbe turistov na krovu?

Predstavljajmo si nekoliko drugačen primer.

Najemnik se med uporabo čolna poškoduje.

Ali pa se poškoduje njegov otrok.

Ali nekdo pade pri vkrcavanju.

Ali se poškoduje zaradi opreme na plovilu.

Takrat se lahko pojavi vprašanje odgovornosti lastnika oziroma ponudnika najema.

Pri turističnem najemu je zato treba posebej preveriti, kakšno kritje obstaja za osebe na plovilu in v katerih okoliščinah.

To je področje, kjer se ne bi zanašal na splošne izjave.

Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil je v zavarovalniški zakonodaji opredeljeno kot kritje odgovornosti, ki izhaja iz uporabe morskih, rečnih in jezerskih plovil, vključno s prevozniško odgovornostjo. (PisRS)

Toda konkretna pogodba lahko določa svoje omejitve, zato je treba pogledati dejansko polico in pogoje.

7. Ne pozabite na škodo na tujem plovilu

Pri najemu čolna ni ogrožen samo vaš čoln.

Najemnik lahko poškoduje:

drugo plovilo,
pomol,
bojo,
pristaniško opremo,
drugo tujo lastnino.

Če čoln zadene večjo jahto v marini, lahko račun za škodo hitro preseže vrednost nekajmesečnega prihodka od najema.

Zato je pri odgovornosti pomembna tudi ustrezna višina zavarovalne vsote.

Ni dovolj, da zavarovanje obstaja.

Vprašati se je treba:

»Ali je zavarovalna vsota dovolj visoka za škodo, ki jo lahko moje plovilo dejansko povzroči?«

8. Reševanje in vleka: strošek, na katerega ljudje pogosto pozabijo

Čoln se lahko pokvari.

Lahko odpove motor.

Lahko ostane brez pogona.

Lahko pride do trčenja in poškodbe.

Takrat lahko nastanejo stroški:

vleke,
reševanja,
prevoza,
dviga plovila,
odstranitve plovila,
nujnega popravila.

Pri izbiri zavarovanja je zato smiselno preveriti tudi ta kritja.

Ni nujno, da so vključena v vsako osnovno polico.

In prav pri turističnem najemu lahko postanejo pomembna, saj je vsaka ura izpada plovila lahko tudi izgubljen prihodek.

9. Kaj če je čoln poškodovan sredi turistične sezone?

Tu pridemo do poslovne plati.

Lastnik čolna za turistični najem ne izgubi samo sredstva.

Izgubi lahko tudi prihodek.

Če je čoln tri tedne v servisu, ga ne more oddajati.

Zato je smiselno ločiti dve stvari:

škoda na plovilu in poslovna izguba zaradi izpada plovila.

To nista ista rizika.

Pri nekaterih oblikah zavarovanja je mogoče urediti tudi določena kritja finančnih izgub, vendar je treba preveriti, kaj je dejansko na voljo in pod kakšnimi pogoji.

Ni dobro samodejno predpostavljati, da bo zavarovalnica zaradi poškodovanega čolna povrnila tudi izgubljeni prihodek.

10. Zavarovanje mora slediti dejanskemu poslovnemu modelu

To je po mojem mnenju najpomembnejše pravilo.

Ni vsak turistični najem enak.

Drugače je, če:

oddajate manjši motorni čoln za nekaj ur,
oddajate gliser za cel dan,
oddajate plovilo za več dni,
oddajate jadrnico,
zagotavljate skiperja,
oddajate brez skiperja,
sprejemate turiste iz tujine,
plovilo uporabljate samo v Sloveniji,
plujete tudi v drugih državah.

Vsaka od teh situacij lahko pomeni drugačno tveganje.

Zato ni dobro vprašati samo:

»Koliko stane zavarovanje čolna?«

Najprej je treba opisati dejavnost.

Šele potem se išče ustrezno zavarovanje.

11. Kaj mora vedeti zavarovalnica?

Ko iščete zavarovanje za turistični najem, pripravite čim bolj natančne informacije.

Na primer:

znamka in model plovila,
leto izdelave,
vrednost plovila,
moč motorja,
vrsta motorja,
območje plovbe,
število oseb,
način uporabe,
koliko dni v letu je plovilo v najemu,
ali gre za najem brez posadke,
ali je zagotovljen skiper,
kdo upravlja plovilo,
ali je plovilo registrirano za ustrezno uporabo.

Bolj ko je opis dejavnosti natančen, manj prostora je za neprijetna presenečenja.

12. Kaj bi moral lastnik preveriti pred podpisom police?

Sam bi naredil preprost preizkus.

Zavarovalnemu zastopniku bi povedal:

»Čoln bom oddajal turistom. Najemnik ga bo lahko upravljal sam. Oddajal ga bom približno od maja do septembra. Želim, da je krita tudi škoda, ki jo povzroči najemnik.«

Potem bi vprašal:

Ali je to zapisano v ponudbi oziroma zavarovalnih pogojih?

Nato bi šel po seznamu:

Ali je dovoljen turistični najem?
Ali je dovoljen najem brez posadke?
Ali je krita škoda, ki jo povzroči najemnik?
Ali je krita odgovornost do tretjih oseb?
Kakšna je zavarovalna vsota?
Kako je urejena odgovornost do oseb na plovilu?
Ali je vključena škoda na samem plovilu?
Kakšna je franšiza?
Ali so določene starostne omejitve za najemnike?
Ali so zahtevane določene licence ali izkušnje?
Kje velja zavarovanje?
Ali so vključeni vleka, reševanje in drugi stroški?
Kaj se zgodi, če je plovilo v času sezone neuporabno?

Če na katero od teh vprašanj ne dobite jasnega odgovora, je vredno stvar razjasniti pred podpisom.

13. Najemna pogodba in zavarovanje morata delovati skupaj

Dober lastnik ne bi smel imeti samo zavarovalne police.

Imeti mora tudi dobro najemno pogodbo.

V njej je smiselno določiti:

kdo lahko upravlja plovilo,
kdo sme biti na krovu,
dovoljeno območje plovbe,
največje število oseb,
prepovedano uporabo,
ravnanje v primeru nesreče,
obveznost takojšnjega obveščanja o škodi,
odgovornost najemnika,
višino kavcije,
franšizo,
način prevzema in vračila plovila.

Zelo koristno je tudi fotografiranje plovila pred prevzemom in po vrnitvi.

To ni nezaupanje do gosta.

To je preprosto urejen posel.

14. Kavcija ni zavarovanje

Pri turističnem najemu je običajna tudi kavcija.

Toda kavcija in zavarovanje rešujeta različne probleme.

Če turist povzroči 1.500 evrov škode in imate 1.000 evrov kavcije, ostane 500 evrov razlike.

Če je škoda 15.000 evrov, je razlika še večja.

Kavcija je zato dodatna varovalka, ne nadomestilo za dobro zavarovanje.

15. Najpogostejša napaka: »Imam isto zavarovanje kot prej«

To je nevarna misel.

Lani ste čoln uporabljali zase.

Letos ga oddajate turistom.

Plovilo je isto.

Toda uporaba ni ista.

In zavarovanje mora slediti uporabi.

Podobno kot pri avtomobilu ni vseeno, ali ga uporabljate zase ali z njim opravljate določeno dejavnost, tudi pri plovilu namen uporabe vpliva na zavarovalno tveganje.

Če se okoliščine spremenijo, je pametno preveriti tudi zavarovanje.

Kaj torej potrebuje plovilo za turistični najem?

Če zelo poenostavim, bi moral lastnik razmišljati o treh osnovnih stebrih.

1. Odgovornost

Za škodo, ki jo uporaba plovila povzroči drugim.

Pri določenih motornih čolnih je zavarovanje odgovornosti zakonsko obvezno. (PisRS)

2. Zaščita samega plovila

Kasko oziroma ustrezno premoženjsko zavarovanje, ki krije škodo na čolnu in njegovi opremi – vendar mora biti preverjeno, ali velja tudi pri turističnem najemu in uporabi s strani najemnika.

3. Dodatna kritja

Glede na način poslovanja lahko pridejo v poštev še kritja, povezana z:

osebami na plovilu,
reševanjem,
vleko,
odstranjevanjem plovila,
različnimi dodatnimi odgovornostmi,
morebitnimi finančnimi izgubami zaradi izpada plovila.

Na koncu je pomembna ena stvar

Pri turističnem najemu čolna ne zavarujete samo čolna.

Zavarujete tudi dejavnost, ki jo opravljate s tem čolnom.

To je bistvena razlika.

Če je plovilo vredno 50.000 evrov in z njim v sezoni ustvarite 15.000 ali 20.000 evrov prihodka, potem zavarovanje ni več samo vprašanje zaščite premoženja.

Je del vašega poslovnega načrta.

Zato bi moral biti cilj preprost:

ne najcenejše zavarovanje, ampak zavarovanje, ki ustreza dejanski uporabi plovila.

Predvsem pa naj bo pri sklepanju jasno povedano, da gre za turistični najem.

Kajti najslabši trenutek za ugotavljanje, kaj vaša polica v resnici krije, je dan, ko je čoln že poškodovan in je turist že vložil odškodninski zahtevek.

Dober zavarovalni načrt se naredi pred sezono, ne po nesreči.