Da, vendar je pri takem zavarovanju ena zelo pomembna razlika: čoln, ki ga uporabljate za lastne potrebe, ni enako tveganje kot čoln, ki ga oddajate drugim osebam v najem.

Če čoln uporabljate za turistični najem, dnevni najem brez posadke ali ga za plačilo prepustite drugim uporabnikom, mora biti to zavarovalnici jasno povedano že ob sklepanju zavarovanja. Navadno zavarovanje za zasebno uporabo namreč ni samodejno primerno tudi za gospodarsko oziroma pridobitno uporabo plovila.

To je ena od tistih stvari, pri katerih je bolje vprašati pred sklenitvijo zavarovanja, kot pa šele po nesreči.

Zakaj je najem čolna za zavarovalnico drugačno tveganje?

Predstavljajmo si dva lastnika čolna.

Prvi ima manjši motorni čoln. Z njim ob koncih tedna pluje po morju, na krovu so družinski člani in nekaj prijateljev. Lastnik pozna čoln, ve, kako se obnaša, in ga uporablja že več let.

Drugi ima enak čoln, vendar ga poleti vsak dan oddaja turistom.

Čoln lahko uporablja deset, dvajset ali še več različnih ljudi. Nekateri imajo veliko izkušenj, drugi precej manj. Lastnik pa pogosto niti ni prisoten na plovilu.

Za zavarovalnico je to bistveno drugačna situacija.

Pri najemu se poveča predvsem tveganje:

• nepravilnega upravljanja čolna,
• trčenja z drugim plovilom,
• poškodovanja tuje lastnine,
• poškodovanja ali smrti potnikov,
• poškodovanja samega čolna,
• nepravilne uporabe plovila,
• uporabe čolna v nasprotju z njegovim namenom ali omejitvami.

Zato je namen uporabe plovila ena ključnih informacij pri sklepanju zavarovanja.

Kaj če čoln oddajam samo občasno?

Tudi občasni najem je pomemben.

Lastnik lahko razmišlja:

»Čoln uporabljam predvsem zase, samo nekajkrat poleti ga oddam turistom.«

Zavarovalnica pa mora vedeti, da do tega prihaja.

Ni bistveno samo, kolikšen del leta je čoln v najemu. Pomembno je, kakšno tveganje dejansko zavarujete.

Če je v zavarovalni pogodbi navedena zasebna uporaba, v resnici pa se čoln oddaja za plačilo, lahko nastane zelo neprijetna situacija ob škodi. Zavarovalnica bo preverjala okoliščine nastanka škode in tudi to, ali je bila uporaba plovila skladna z dogovorjenim zavarovalnim kritjem.

Zato ni pametno računati na logiko:

»Saj sem ga oddal samo nekajkrat.«

Pri zavarovanju je pomembno, kaj je bilo dogovorjeno v pogodbi.

Kaj mora biti pri najemu posebej urejeno?

Pri čolnu, ki ga oddajate v najem, je treba ločiti več različnih tveganj.

1. Odgovornost do tretjih oseb

To je osnovno vprašanje.

Če najemnik s čolnom trči v drugo plovilo, poškoduje osebo ali povzroči drugo škodo tretji osebi, lahko nastane odškodninska odgovornost.

Slovenska zakonodaja določa obvezno zavarovanje odgovornosti za določene čolne na motorni pogon. Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu določa obveznost za motorne čolne z močjo nad 3,7 kW, ki so vpisani v ustrezen vpisnik.

Toda tukaj je pomembna podrobnost:

obvezno zavarovanje odgovornosti ni isto kot široko zavarovanje odgovornosti za dejavnost oddajanja čolna v najem.

Obvezno kritje je lahko precej ožje od tega, kar si lastnik predstavlja.

Na primer, pri obveznem zavarovanju niso avtomatično pokrite vse škode na stvareh in vse škode, povezane s potniki. Tudi zavarovalnice same opozarjajo, da je za širše kritje potrebno dodatno oziroma razširjeno zavarovanje.

2. Odgovornost do potnikov

To je pri najemu čolna še posebej pomembno.

Najemnik lahko na primer:

• pade na krovu,
• se poškoduje pri vkrcavanju,
• pade v morje,
• se poškoduje pri uporabi opreme,
• utrpi poškodbo zaradi trčenja.

Lastnik čolna lahko v takšni situaciji hitro pride v položaj, ko mora odgovarjati za škodo.

Zato ni dovolj vprašati:

»Ali je čoln zavarovan?«

Pravo vprašanje je:

»Ali zavarovanje krije tudi odgovornost do oseb, ki čoln uporabljajo kot najemniki oziroma potniki?«

To je velika razlika.

3. Kasko zavarovanje čolna

Druga zgodba je škoda na samem čolnu.

Če najemnik čoln poškoduje, se lahko pojavijo:

• poškodbe trupa,
• poškodbe motorja,
• poškodbe krmila,
• poškodbe navigacijske opreme,
• poškodbe druge opreme,
• stroški vleke ali reševanja.

Za takšne primere je pomembno kasko zavarovanje plovila.

Vendar tudi tukaj velja: kasko za zasebno uporabo ni nujno enak kasku za plovilo, ki se oddaja v najem.

Pri sklepanju je zato treba izrecno povedati, da se bo čoln uporabljal za najem.

Kaj se lahko zgodi, če najem zamolčim?

To je verjetno najpomembnejši del celotne zgodbe.

Predstavljajte si, da imate čoln zavarovan za zasebno uporabo. Poleti ga nekajkrat oddate turistom.

Najemnik čoln poškoduje.

Škodo prijavite zavarovalnici.

Zavarovalnica začne preverjati:

• kdo je upravljal čoln,
• za kakšen namen je bil uporabljen,
• ali je bil čoln oddan za plačilo,
• kdo je bil najemnik,
• ali je bilo zavarovanje sklenjeno za takšno uporabo,
• ali so bile izpolnjene vse zahtevane varnostne in druge obveznosti.

Če se ugotovi, da je bila dejanska uporaba drugačna od dogovorjene, se lahko pojavi vprašanje kritja oziroma obsega odgovornosti zavarovalnice.

Takrat je lahko problem veliko večji od same premije.

Pri čolnu za nekaj deset tisoč evrov lahko lastnik zaradi želje po nekaj evrih oziroma nekaj deset evrih prihranka pri premiji prevzame zelo veliko tveganje.

Ali lahko zavarujem tudi čoln, ki ga oddajam turistom?

Da, takšno zavarovanje je mogoče urediti, vendar mora biti namen uporabe jasno naveden in zavarovanje prilagojeno dejanskemu načinu uporabe.

Zavarovalnica lahko pri tem zahteva več podatkov o plovilu in dejavnosti.

Na primer:

• tip in vrednost čolna,
• leto izdelave,
• moč motorja,
• območje plovbe,
• način uporabe,
• pogostost najema,
• ali se čoln oddaja brez posadke,
• ali je na čolnu prisoten skiper,
• največje dovoljeno število oseb,
• način prevzema in vračila plovila,
• izkušnje oziroma pogoji za najemnike,
• način varovanja plovila.

To ni nepotrebna birokracija.

Zavarovalnica mora vedeti, kaj dejansko zavaruje.

Posebna pozornost pri najemu brez posadke

Največ vprašanj se pojavi pri tako imenovanem bareboat najemu oziroma najemu čolna brez posadke.

Lastnik čoln preda najemniku, najemnik pa ga upravlja sam.

Takrat je posebej pomembno preveriti, ali zavarovanje dovoljuje:

uporabo čolna s strani najemnikov brez prisotnosti lastnika ali profesionalnega skiperja.

To mora biti jasno iz zavarovalnih pogojev oziroma ponudbe.

Ni dovolj, da vam nekdo ustno reče:

»Seveda, čoln je zavarovan.«

Pomembno je, za kaj je zavarovan in pod kakšnimi pogoji.

Kaj pa če čoln oddajam samo prijateljem?

Tudi tukaj je treba razlikovati.

Če prijatelju čoln občasno posodite brez plačila, je položaj drugačen kot pri sistematičnem oddajanju za plačilo.

Če pa prijatelji za uporabo plačajo, četudi gre samo za nekaj primerov na leto, že govorimo o drugačni uporabi.

Pri zavarovanju zato ni dobro iskati »luknje«, ampak zavarovalnici preprosto povedati dejansko stanje.

Bolje je plačati nekoliko višjo premijo in vedeti, da je kritje urejeno, kot pa imeti poceni polico, ki se ob škodi izkaže za neustrezno.

Pomembna je tudi pogodba z najemnikom

Zavarovanje ni nadomestilo za dobro najemno pogodbo.

Če čoln oddajate, je smiselno jasno določiti:

• kdo sme upravljati čoln,
• kdo sme biti na krovu,
• območje plovbe,
• dovoljeno število oseb,
• prepovedane načine uporabe,
• obveznosti najemnika,
• ravnanje ob poškodbi,
• ravnanje ob nesreči,
• odgovornost za franšizo oziroma soudeležbo,
• postopek vračila plovila.

V praksi je lahko zelo pomembno tudi dokazovanje stanja čolna pred prevzemom.

Fotografije in zapisnik o stanju čolna ob prevzemu lahko pozneje preprečijo marsikateri spor.

Kaj pa kavcija?

Kavcija je namenjena predvsem zmanjšanju finančnega tveganja lastnika v razmerju do najemnika.

Toda kavcija ni nadomestilo za zavarovanje.

Če je škoda 8.000 evrov, najemnik pa je plačal 1.000 evrov kavcije, vam je verjetno jasno, da kavcija sama po sebi problema ne reši.

Zavarovanje in kavcija imata različni funkciji.

Na kaj vprašati zavarovalnico pred podpisom?

Če čoln oddajate v najem, bi pred sklenitvijo zavarovanja postavil zelo konkretna vprašanja:

1. Ali polica izrecno dovoljuje oddajanje čolna v najem za plačilo?

2. Ali je kritje veljavno, kadar čoln upravlja najemnik brez lastnika?

3. Ali je krita odgovornost do najemnikov in drugih potnikov?

4. Ali je krita škoda na tujih plovilih in drugi tuji lastnini?

5. Ali kasko velja tudi, če škodo povzroči najemnik?

6. Ali obstajajo omejitve glede starosti ali izkušenj najemnika?

7. Ali obstajajo omejitve glede območja plovbe?

8. Ali so določene vrste najema izključene?

9. Kakšna je franšiza pri škodi, ki jo povzroči najemnik?

10. Ali so vleka, reševanje in stroški odstranitve poškodovanega plovila vključeni v kritje?

To so vprašanja, ki so veliko bolj koristna kot samo:

»Koliko stane zavarovanje čolna?«

Najcenejša polica ni vedno najcenejša rešitev

Pri zavarovanju čolna za najem je cena pomembna, vendar ne sme biti prvo vprašanje.

Če nekdo oddaja čoln za 150 ali 200 evrov na dan, je lahko nekaj sto evrov razlike pri letni premiji relativno majhen strošek v primerjavi z morebitno škodo.

Pravo vprašanje je:

»Ali bo zavarovanje delovalo takrat, ko ga bom potreboval?«

To je bistvo dobrega zavarovanja.

Kaj bi naredil sam?

Če bi imel čoln in bi ga želel oddajati turistom, bi šel po precej preprosti poti.

Najprej bi pripravil podatke o čolnu in načinu najema.

Nato bi od zavarovalnice zahteval ponudbo, pri kateri bi bilo izrecno zapisano, da se plovilo uporablja za oddajanje v najem.

Potem bi primerjal predvsem:

• odgovornost do tretjih oseb,
• odgovornost do potnikov,
• kasko,
• škodo, ki jo povzroči najemnik,
• franšizo,
• območje veljavnosti,
• izključitve,
• reševanje in vleko.

Šele nato bi primerjal ceno.

Ker pri takem zavarovanju ni bistvo v tem, da imate papir.

Bistvo je, da imate kritje, ki ustreza načinu, kako čoln dejansko uporabljate.

Kratek odgovor

Da, čoln lahko zavarujete tudi, če ga uporabljate za najem.

Toda zavarovalnici morate povedati, da gre za najem oziroma pridobitno uporabo. Zavarovanje mora biti prilagojeno dejanskemu načinu uporabe plovila.

Obvezno zavarovanje odgovornosti je samo osnovni del zaščite. Pri čolnu za najem je smiselno posebej preveriti tudi odgovornost do potnikov, škodo na tuji lastnini in kasko za škodo na samem čolnu.

Največja napaka pa je preprosta:

čoln je zavarovan za zasebno uporabo, v resnici pa ga oddajate za denar.

Tega pri zavarovanju ni pametno skrivati.

Pri plovilu, ki ustvarja prihodek, je zavarovanje del poslovnega modela – ne samo še en strošek.