Ko kmet razmišlja o zavarovanju svoje proizvodnje, se pogosto pojavi zelo logično vprašanje:
Ali lahko zavarujem vse, kar imam, in imam potem mir?
Na prvi pogled je odgovor preprost. Kmetijska proizvodnja je lahko sestavljena iz njiv, travnikov, sadovnjakov, vinogradov, živine, hlevov, strojev, opreme in še marsičesa. Zakaj torej ne bi vsega vključili v eno zavarovanje?
V praksi je stvar nekoliko bolj zapletena.
Celotne kmetijske proizvodnje praviloma ni mogoče zaščititi z eno samo zavarovalno pogodbo, lahko pa se z ustrezno kombinacijo zavarovanj zaščiti zelo velik del tveganj, ki bi lahko ogrozila kmetijo.
In prav tu je pomembna razlika.
Kmetija ni samo njiva
Ko govorimo o kmetijski proizvodnji, pogosto najprej pomislimo na pridelek.
Toda predstavljajmo si kmetijo, ki ima:
- 20 hektarjev obdelovalnih površin,
- sadovnjak,
- nekaj deset glav živine,
- traktorje in drugo mehanizacijo,
- hlev in gospodarska poslopja,
- skladišče,
- zaloge krme,
- namakalni sistem,
- osebna in dostavna vozila.
Če pride do večje škode, ni nujno največji problem samo izgubljeni pridelek.
Kaj če požar poškoduje hlev?
Kaj če je uničen traktor?
Kaj če neurje poškoduje sadovnjak?
Kaj če zaradi bolezni pogine več živali?
Kaj če se poškoduje tretja oseba?
Kaj če zaradi škode kmetija nekaj časa ne more normalno proizvajati?
To so različna tveganja. Zato jih je treba tudi zavarovalno obravnavati različno.
Kaj pravzaprav pomeni “zavarovati celotno proizvodnjo”?
To ne pomeni nujno, da obstaja ena polica, na kateri piše “celotna kmetija”.
Bolj pravilno je razmišljati tako:
Ali smo zaščitili vse pomembne dele kmetije in predvsem tista tveganja, ki bi jih sami finančno težko prenesli?
To je veliko bolj uporabno vprašanje.
Pri eni kmetiji bo največje tveganje pridelek. Pri drugi živina. Pri tretji draga mehanizacija. Pri četrti objekti in investicije.
Zato enakega zavarovalnega paketa ni mogoče preprosto uporabiti za vse kmetije.
Zavarovanje kmetijske proizvodnje
Osnova je pogosto zavarovanje same proizvodnje oziroma pridelka.
Odvisno od konkretnega zavarovanja in pogojev so lahko predmet zavarovanja različne kmetijske kulture in različna tveganja.
Na primer:
- toča,
- pozeba,
- vihar,
- požar,
- določena druga vremenska tveganja,
- oziroma druga tveganja, ki jih določa konkretna zavarovalna pogodba.
Toda tukaj se pogosto pojavi napaka.
Kmet zavaruje določeno proizvodnjo, nato pa se njegova proizvodnja spremeni.
Poveča površino.
Posadi nov sadovnjak.
Začne pridelovati drugo kulturo.
Poveča vrednost proizvodnje.
Zato ni dovolj, da zavarovanje sklenemo enkrat in nanj potem leta pozabimo.
Zavarovanje mora slediti kmetiji.
Kaj pa živina?
Če je živinoreja pomemben del kmetije, je treba posebej razmisliti tudi o zaščiti živali.
Tudi tukaj ne velja, da je mogoče vse avtomatično vključiti v eno splošno zavarovanje.
Pomembno je preveriti, katere živali so zavarovane, katera tveganja so vključena, kakšne so zavarovalne vsote in kakšni so pogoji za uveljavljanje škode.
Pri večji živinorejski kmetiji je lahko izguba večjega števila živali zelo resen finančni udarec.
Zato je smiselno vprašanje:
Kolikšno izgubo bi naša kmetija še lahko prenesla sama?
Odgovor na to vprašanje je lahko pomembnejši od vprašanja, koliko stane zavarovanje.
Stroji in mehanizacija so pogosto spregledani
Traktor danes ni poceni del opreme.
Enako velja za kombajn, priključke, škropilnice, kosilnice, nakladalnike in drugo specializirano mehanizacijo.
Če je stroj vreden več deset tisoč evrov, njegova izguba ni več majhen nepričakovan strošek.
In zato se lahko zgodi zanimiva situacija:
Kmet ima zelo dobro zavarovan pridelek, potem pa zaradi škode na ključnem stroju ne more normalno nadaljevati proizvodnje.
Zavarovanje pridelka samo po sebi tega problema ne reši.
Tudi mehanizacijo je zato treba obravnavati kot pomemben del celotnega sistema zaščite kmetije.
Ne smemo pozabiti na objekte
Hlev, skladišče, garaža, gospodarsko poslopje ali drug objekt niso samo “stavbe”.
V njih je lahko shranjena oprema, krma, material, orodje in druga lastnina.
Če pride do požara, neurja ali drugega dogodka, lahko škoda nastane na več različnih ravneh:
objekt + oprema + zaloge + proizvodnja.
Če je zavarovan samo objekt, to še ne pomeni, da je zavarovano vse, kar je bilo v njem.
To je ena od stvari, ki jo je pri zavarovanju kmetije zelo pomembno preveriti.
Kaj pa odgovornost?
Kmetijska dejavnost lahko pomeni tudi odgovornost do drugih ljudi.
Na kmetijo lahko pridejo kupci, dobavitelji, obiskovalci, izvajalci ali druge osebe.
Pri delu se lahko zgodi nesreča, zaradi katere nekdo zahteva povračilo škode.
Zato celovita zaščita kmetije ni samo vprašanje:
“Kaj se lahko zgodi meni?”
Pomembno je tudi:
“Kaj se lahko zgodi zaradi moje dejavnosti in bi lahko finančno bremenilo mene?”
Tudi odgovornost je zato lahko pomemben del celotnega zavarovalnega načrta.
Ali potem potrebujemo ogromno zavarovanj?
Ne nujno.
To je zelo pomembno.
Cilj ni, da ima kmet čim več polic.
Cilj je, da ima smiselno zaščito.
Lahko imamo pet različnih zavarovanj in še vedno pomembno tveganje ostane nezaščiteno.
Lahko pa imamo dobro sestavljen sistem, kjer vsako zavarovanje pokriva pomemben del tveganja.
Pri tem je treba gledati celotno sliko:
proizvodnja + živina + objekti + stroji + oprema + zaloge + odgovornost + druga pomembna tveganja.
Popolna zaščita ne obstaja
Pri zavarovanju je pomembno biti realen.
Nobeno zavarovanje ne pomeni, da je kmetija zaščitena pred popolnoma vsem.
Obstajajo izključitve, omejitve, franšize, zavarovalne vsote in drugi pogoji.
Zato je lahko zelo nevarno razmišljanje:
“Vse imam zavarovano.”
Boljše vprašanje je:
“Ali vem, kaj imam zavarovano, do katere višine in pod katerimi pogoji?”
To je bistvena razlika.
Kako se lotiti zavarovanja celotne kmetije?
Najprej je treba narediti pregled.
Ne začnemo pri zavarovalni polici, ampak pri kmetiji.
Popišemo:
- katere pridelke oziroma proizvodnjo imamo,
- koliko je vredna proizvodnja,
- katere živali imamo,
- katere objekte uporabljamo,
- katera mehanizacija in oprema sta pomembni,
- katere zaloge imamo,
- kdo prihaja na kmetijo,
- katera tveganja bi za nas pomenila največji finančni udarec.
Šele nato lahko začnemo razmišljati, kako posamezna tveganja zavarovati.
In še nekaj je pomembno:
ni nujno, da je treba zavarovati vse v enakem obsegu.
Nekaj lahko predstavlja majhno tveganje, nekaj drugega pa lahko v primeru škode ogrozi obstoj celotne kmetije.
Prav tam mora biti zaščita najbolj premišljena.
Najpomembnejše vprašanje ni: koliko stane zavarovanje?
Veliko kmetov najprej vpraša:
“Koliko bom plačal?”
Razumljivo.
Toda pri večji kmetiji je morda še pomembnejše vprašanje:
“Kaj bi se zgodilo, če tega ne bi imel zavarovanega?”
Če bi škoda v višini 10.000 evrov pomenila neprijeten strošek, škoda v višini 100.000 evrov pa bi ogrozila nadaljnje poslovanje, je logično, da se pri teh dveh tveganjih ne moremo odločati enako.
Zavarovanje je zato predvsem vprašanje upravljanja tveganj, ne samo stroška.
Kaj pomeni dobro zavarovana kmetija?
Dobro zavarovana kmetija ni tista, ki ima največ polic.
Dobro zavarovana je tista, pri kateri lastnik približno ve:
- kaj je za njegovo kmetijo najpomembnejše,
- katera tveganja so največja,
- kaj lahko prenese sam,
- kaj je smiselno prenesti na zavarovalnico,
- kakšne so zavarovalne vsote,
- katere so izključitve,
- in kaj mora storiti v primeru škode.
Celotne kmetijske proizvodnje torej običajno ne zaščitimo z eno samo polico. Lahko pa jo zaščitimo precej bolj celovito, če zavarovanje sestavimo glede na dejansko kmetijo in njena tveganja.
In prav to je pogosto razlika med zavarovanjem, ki je samo na papirju, in zavarovanjem, ki ima v resnični škodi dejansko vrednost.
Potrebujete pomoč pri pregledu zavarovanja vaše kmetije?
Ni pomembno, ali imate manjšo družinsko kmetijo ali večjo kmetijsko proizvodnjo.
Pomembno je, da veste, kaj bi se zgodilo, če bi jutri prišlo do večje škode – in koliko bi morali v takšnem primeru pokriti sami.
Skupaj lahko pogledamo vašo konkretno situacijo in poiščemo smiselno rešitev glede na vašo proizvodnjo, premoženje in tveganja.