Ko kmet sklene zavarovanje, je eno od najpomembnejših vprašanj pogosto skrito v eni sami številki:
Kolikšna naj bo zavarovalna vsota?
Na prvi pogled se zdi odgovor preprost. Vrednost pridelka je na primer 30.000 evrov, zato določimo zavarovalno vsoto 30.000 evrov.
Toda pri kmetijskem zavarovanju stvari niso vedno tako preproste.
Zavarovalna vsota mora biti povezana s tem, kaj pravzaprav zavarujemo, kakšna je vrednost proizvodnje, kakšno tveganje želimo pokriti in kako konkretno zavarovanje določa obračun škode.
Če je vsota prenizka, lahko ugotovimo, da smo bili v času škode precej manj zaščiteni, kot smo mislili.
Če je določena previsoko, pa višja številka sama po sebi še ne pomeni, da bomo ob škodi dobili toliko denarja.
Zato je pravilna določitev zavarovalne vsote zelo pomemben del kmetijskega zavarovanja.
Najprej moramo vedeti, kaj zavarujemo
Pri kmetiji ni vse enako.
Drugače določamo vrednost pri:
- poljščinah,
- sadju,
- grozdju,
- zelenjavi,
- živini,
- kmetijskih strojih,
- objektih,
- opremi,
- zalogah.
Zato ne moremo reči:
“Za vsako kmetijo je prava zavarovalna vsota toliko in toliko evrov na hektar.”
Najprej je treba razumeti konkretno proizvodnjo.
Na primer: dva kmeta imata vsak po 10 hektarjev zemlje.
Prvi prideluje kulturo z eno vrednostjo proizvodnje, drugi pa kulturo z bistveno višjo vrednostjo na hektar.
Površina je enaka.
Vrednost tveganja pa ni.
Pri pridelku je pomembna pričakovana vrednost proizvodnje
Pri zavarovanju kmetijske proizvodnje je eden od pomembnih podatkov pričakovana vrednost pridelave.
Pri tem lahko vplivajo:
- površina,
- vrsta kulture,
- pričakovani pridelek,
- pričakovana cena,
- način proizvodnje,
- kakovost oziroma razred pridelka,
- drugi podatki, ki jih zahteva konkretno zavarovanje.
Recimo, da kmet na določeni površini pričakuje 100 ton pridelka.
Če je pričakovana vrednost pridelka 250 evrov na tono, govorimo o 25.000 evrih pričakovane vrednosti.
Toda to še ne pomeni avtomatično, da bo zavarovalna vsota v vsaki zavarovalni pogodbi določena natanko na 25.000 evrov.
Odločilni so pogoji konkretnega zavarovanja.
Zato je pomembno, da se pri izračunu ne ustavimo samo pri matematičnem računu.
Kaj če določimo prenizko zavarovalno vsoto?
To je ena od najpomembnejših stvari, ki jo mora razumeti vsak kmet.
Predstavljajmo si, da je dejanska vrednost zavarovane proizvodnje 50.000 evrov, zavarovalna vsota pa je določena samo na 25.000 evrov.
Kmet ima občutek:
“Imam 25.000 evrov zavarovanja.”
Toda to ne pomeni nujno, da bo pri vsaki škodi prejel 25.000 evrov.
Odškodnina se določa glede na dejansko škodo, zavarovalne pogoje, zavarovalno vsoto in druga pravila konkretne police.
Pri nekaterih oblikah zavarovanja lahko pride v poštev tudi podzavarovanje oziroma sorazmerno zmanjšanje izplačila, če je vrednost zavarovanega premoženja bistveno višja od dogovorjene zavarovalne vsote.
Zato je nevarno razmišljati:
“Bolje, da plačam manj za zavarovanje.”
Nižja premija je lahko na koncu precej dražja, če se zgodi velika škoda.
Ali lahko zavarovalno vsoto določimo previsoko?
Tudi tukaj velja previdnost.
Če je nekaj vredno 30.000 evrov, ne pomeni, da bomo s tem, ko bomo zapisali 50.000 evrov, avtomatično dobili 50.000 evrov ob škodi.
Zavarovanje ni način za ustvarjanje dobička iz škode.
Višina izplačila je odvisna od dejanske škode in pravil konkretnega zavarovanja.
Zato previsoka zavarovalna vsota ni rešitev.
Cilj je pravilno določena zavarovalna vsota, ne čim višja zavarovalna vsota.
Posebej pomembna je realna ocena proizvodnje
Kmetijstvo se spreminja.
Letos imate lahko določeno proizvodnjo, prihodnje leto pa že precej večjo.
Morda ste:
- povečali površine,
- kupili nov sadovnjak,
- spremenili kulturo,
- povečali število živali,
- začeli z novo vrsto proizvodnje,
- investirali v novo opremo.
Če zavarovanje ostane enako, medtem ko se je vrednost kmetije povečala, lahko nastane problem.
Zato ni dobro gledati samo na staro zavarovalno polico.
Vprašanje je, ali še vedno ustreza današnji kmetiji.
Pri strojih je zgodba nekoliko drugačna
Pri traktorju, kombajnu ali drugem stroju zavarovalna vsota ni nujno povezana s hektarji ali količino pridelka.
Pomembna je vrednost konkretnega stroja in način, kako zavarovalni pogoji določajo vrednotenje ob škodi.
Pri tem je lahko pomembno, ali se upošteva:
- nova vrednost,
- dejanska oziroma trenutna vrednost,
- amortizacija,
- starost stroja,
- stanje stroja,
- dogovorjena zavarovalna vrednost.
Zato je pri starejšem in novejšem traktorju situacija lahko precej različna, tudi če imata podobno funkcijo.
Pri objektih velja podobno
Tudi pri hlevu, skladišču ali drugem gospodarskem objektu ni dovolj samo pogledati, koliko je objekt vreden na nepremičninskem trgu.
Pri zavarovanju je pomembno, kako je objekt zavarovan in na kakšni vrednosti.
Pri določenih zavarovanjih se lahko upošteva strošek ponovne izgradnje oziroma drugi način vrednotenja, odvisno od pogojev.
Zato lahko nastane velika razlika med:
tržno vrednostjo objekta
in
vrednostjo, ki je relevantna za zavarovanje.
To je eden od razlogov, zakaj zavarovalne vsote ni dobro določati na pamet.
Kaj pa če pride do delne škode?
To je zelo pomembno vprašanje.
Predstavljajmo si, da je proizvodnja zavarovana, nato pa neurje uniči del pridelka.
Ne izgubimo vsega.
Izgubimo na primer 30 % proizvodnje.
Takrat se škoda ugotavlja v skladu s pravili konkretnega zavarovanja.
Zavarovalna vsota predstavlja pomemben okvir, vendar sama po sebi še ne pove, koliko bo izplačilo.
Na končni znesek lahko vplivajo tudi:
- dejanski obseg škode,
- zavarovana nevarnost,
- franšiza oziroma soudeležba,
- način obračuna škode,
- omejitve in izključitve,
- drugi pogoji police.
Zato je pri sklenitvi zavarovanja zelo pomembno razumeti ne samo številko zavarovalne vsote, ampak celoten način obračuna škode.
Najpogostejša napaka: “To mi je izračunal nekdo že pred leti”
Kmetija pa se je vmes spremenila.
To je podobno kot pri avtomobilu.
Če bi imeli isti avto deset let in nikoli ne bi preverili njegovega zavarovanja, bi bilo precej nenavadno pričakovati, da je vse še vedno popolnoma enako.
Pri kmetiji je sprememb lahko še več.
Vsako leto se lahko spremenijo:
- površine,
- kulture,
- količine proizvodnje,
- cene,
- število živali,
- vrednost opreme,
- vrednost objektov.
Zato je smiselno zavarovalne vsote občasno preveriti.
Kako se torej lotiti določitve zavarovalne vsote?
Najbolj praktično je, da si najprej odgovorimo na nekaj vprašanj.
1. Kaj konkretno zavarujem?
Pridelek, živali, objekt, stroj, opremo ali nekaj drugega?
2. Kolikšna je realna vrednost?
Ne približno in ne “po občutku”, ampak čim bolj realno.
3. Kaj bi se zgodilo pri večji škodi?
Bi lahko izgubo pokrili sami?
4. Katera tveganja želimo zavarovati?
Ni vsako tveganje vključeno v vsako zavarovanje.
5. Kako konkretna zavarovalnica obračunava škodo?
To je pogosto pomembnejše, kot se zdi.
6. Ali so zavarovalne vsote še vedno aktualne?
Če se je proizvodnja povečala, je treba to upoštevati.
Prava zavarovalna vsota ni nujno najvišja
To je bistvo.
Dobra zavarovalna vsota je tista, ki realno odraža vrednost in način zavarovanja konkretne proizvodnje.
Ne prenizka.
Ne umetno previsoka.
Predvsem pa ne določena samo zato, da je premija čim nižja.
Kajti šele takrat, ko pride do škode, ugotovimo, ali smo se pri zavarovanju odločili pravilno.
Takrat pa je žal prepozno za popravljanje zavarovalne vsote za že nastalo škodo.
Zato je vredno zavarovalno vsoto preveriti, preden jo potrebujemo
Kmetijsko zavarovanje ni nekaj, kar sklenemo samo zato, da imamo papir.
Njegov pravi pomen se pokaže šele takrat, ko pride do škode.
Takrat želimo predvsem eno:
da zavarovanje ustreza dejanski vrednosti naše proizvodnje in da razumemo, kaj lahko od njega pričakujemo.
Če ste v zadnjih letih povečali proizvodnjo, kupili novo mehanizacijo, razširili površine ali kako drugače spremenili svojo kmetijo, je morda pravi čas, da preverite tudi svoje zavarovalne vsote.
Želite preveriti, ali je vaša zavarovalna vsota pravilno določena?
Ni treba čakati na škodo, da ugotovite, ali je bila zavarovalna vsota prenizka.
👉 Pošljite nam povpraševanje preko kontaktnega obrazca.
Pogledamo lahko vašo konkretno kmetijsko proizvodnjo, njeno vrednost in obstoječe zavarovanje ter preverimo, ali zavarovalne vsote še ustrezajo temu, kar danes dejansko imate.