Pšenica je posevek, pri katerem se lahko veliko mesecev dela odloči v nekaj minutah.
Jeseni je treba njivo pripraviti in posejati. Potem pridejo zima, pomlad in poletje. Sledijo gnojenje, zaščita, delo s stroji, gorivo in drugi stroški.
Kmet čaka.
Čaka na dobro letino in na čas žetve.
Potem pa lahko pride nevihta s točo.
V nekaj minutah je lahko pridelek poškodovan, rastline poležane, del zrnja izgubljen, kakovost pa slabša.
Zato je vprašanje zelo konkretno:
Ali je mogoče pšenico zavarovati pred točo?
Da. Pšenico je mogoče zavarovati pred točo. Slovenski sistem sofinanciranja kmetijskih zavarovanj vključuje zavarovanje posevkov pred točo, država pa od 25. decembra 2025 za upravičena zavarovanja posevkov, nasadov in plodov sofinancira 70 % obračunane zavarovalne premije, vključno z davkom na promet zavarovalnih poslov.
Toda pri pšenici je pomembno razumeti nekaj več kot samo odgovor »da«.
Pšenica ni enako občutljiva skozi celo leto
Mlada pšenica in pšenica tik pred žetvijo nista v enakem položaju.
V zgodnejših razvojnih fazah ima rastlina še nekaj možnosti za nadaljnjo rast in razvoj.
Ko pa se bliža žetev, je zgodba drugačna.
Takrat je pridelek že oblikovan oziroma se oblikuje. Kmet je v proizvodnjo že vložil večino potrebnih sredstev. Če pride močna toča ali neurje, je časa za kakršenkoli »popravek« zelo malo.
In prav zato je lahko toča pred žetvijo za pridelovalca pšenice še posebej boleča.
Kaj lahko toča naredi pšenici?
Močna toča lahko poškoduje liste, stebla in klasje.
Pri močnejših poškodbah lahko pride do zmanjšanja pričakovanega pridelka. Če so poškodovana zrna oziroma klasi, je lahko prizadeta tudi kakovost.
Poleg neposrednih poškodb je pomembno tudi poleganje.
Če je pšenica tik pred žetvijo polegla, je lahko spravilo težje in zahtevnejše. To lahko pomeni dodatne težave pri žetvi in izgube, ki jih pred neurjem nihče ni načrtoval.
Zato pri škodi zaradi toče ni pomembno samo vprašanje:
»Koliko pšenice je padlo na tla?«
Pomembno je tudi:
»Koliko pšenice bom na koncu dejansko lahko požel in kakšna bo njena kakovost?«
Najbolj neprijeten trenutek? Tik pred žetvijo
Predstavljajte si njivo nekaj dni ali tednov pred žetvijo.
Pšenica je dozorela. Kombajn je pripravljen. Kmet že razmišlja o žetvi, skladiščenju in prodaji.
Potem pride neurje.
Ko se kmet naslednje jutro pripelje do njive, je pogled popolnoma drugačen.
Del klasov je poškodovanih. Rastline so poležane. Ponekod je škoda večja, drugje manjša.
Takrat ne gre več samo za lepoto njive.
Gre za prihodek celotne sezone.
Pri pšenici niso pomembni samo kilogrami
To je pomembna stvar, na katero se pogosto pozabi.
Dva pridelka z enako količino pšenice nimata nujno enake vrednosti.
Na končno vrednost vplivajo tudi kakovost, parametri zrnja in namen uporabe.
Če je zaradi vremenskega dogodka prizadeta kakovost, lahko to vpliva na prodajo in doseženo ceno.
Zato je pri zavarovanju pomembno razmišljati o vrednosti pridelave in ne samo o številu hektarjev.
Kaj pravzaprav zavarujemo?
Ko kmet reče:
»Rad bi zavaroval pšenico pred točo.«
je to dober začetek, ni pa še dovolj natančno.
Treba je določiti, kaj se zavaruje, na katerih površinah in za kakšno vrednost.
Pomembni so predvsem:
- površina posevka,
- pričakovani pridelek,
- vrednost oziroma zavarovalna vsota,
- izbrana nevarnost,
- način ugotavljanja škode,
- franšiza oziroma soudeležba pri škodi,
- pogoji konkretne zavarovalne police.
Pri državnem sofinanciranju mora zavarovanje posevkov, nasadov in plodov temeljiti na odbitni franšizi najmanj 15 % zavarovalne vsote na posamezni zavarovani površini. Odkup odbitne franšize v višini 15 % ali manj se ne sofinancira.
To je pomemben podatek, ki ga mora kmet poznati že pred sklenitvijo zavarovanja.
Kaj če toča prizadene samo del njive?
Toča ni vedno enaka povsod.
Lahko je ena njiva močno poškodovana, druga pa samo nekaj sto metrov stran skoraj nedotaknjena.
Pri večjih kmetijah je zato pomembno, kako je zavarovanje urejeno po posameznih površinah in kako se v primeru škode določa njen obseg.
Tudi zaradi tega ni dovolj pogledati samo skupnega števila hektarjev.
Treba je razumeti, kaj posamezna polica dejansko pokriva.
Ali lahko zavarujem tudi druga tveganja?
Pri zavarovanju kmetijske proizvodnje ni nujno, da se razmišlja samo o toči.
Slovenski sistem sofinanciranja trenutno vključuje tudi določena druga vremenska tveganja, med njimi požar, udar strele, pozebo, poplavo ter viharni veter in vihar. Vendar konkretna zavarovalna polica ne vključuje avtomatično vseh teh nevarnosti – treba je preveriti izbrano kritje in pogoje.
To je pomembno.
Ne zavarujte nečesa samo zato, ker se sliši dobro. Zavarujte tveganja, ki so za vašo proizvodnjo dejansko pomembna.
Koliko stane zavarovanje pšenice?
Tudi tukaj ni ene univerzalne cene.
Cena je odvisna od konkretnega posevka, površine, zavarovalne vsote, izbranega kritja, pogojev zavarovalnice in drugih dejavnikov.
Toda pri pšenici je trenutno pomembna tudi državna podpora.
Od 25. decembra 2025 znaša sofinanciranje upravičenih zavarovanj posevkov, nasadov in plodov 70 % obračunane zavarovalne premije.
Postopek je za kmeta poenostavljen: ob sklenitvi pogodbe se plačilo premije zmanjša za sofinancirani del, zavarovalnica pa na podlagi pooblastila v imenu kmeta vloži zahtevek za povračilo tega dela premije.
Zato je danes smiselno preveriti konkretni izračun.
Ne vprašanje:
»Koliko stane zavarovanje pšenice?«
ampak:
»Koliko bi stalo zavarovanje moje pšenice po upoštevanju sofinanciranja?«
To sta dve zelo različni vprašanji.
»Meni toča še nikoli ni uničila pšenice.«
Morda res.
In upajmo, da bo tako tudi naprej.
Toda zavarovanje ni napoved vremena.
Ni namenjeno temu, da bi ugotovili, ali bo letos zagotovo prišla toča.
Gre za odločitev, koliko finančnega tveganja želi kmet prevzeti nase.
Če imate veliko površino pšenice in bi večja škoda pomembno vplivala na vaš prihodek, je smiselno vsaj preveriti možnosti.
Ker ko toča pade, je za zavarovanje tega dogodka prepozno.
Pšenica je rezultat večmesečnega dela
Ko gledamo njivo s ceste, vidimo pšenico.
Kmet pa vidi precej več.
Vidi seme.
Vidi ure, preživete na traktorju.
Vidi gorivo.
Vidi gnojilo.
Vidi zaščito posevka.
Vidi stroške strojev.
Vidi svoje delo.
In predvsem vidi prihodek, ki ga pričakuje ob žetvi.
Zato zavarovanje pšenice pred točo ni samo vprašanje zaščite pridelka.
Je vprašanje:
Kaj se zgodi z vašo kmetijo, če vam nekaj minut toče odnese pomemben del prihodka?
Pred žetvijo je še čas za razmislek
Najslabši trenutek za razmišljanje o zavarovanju je dan po toči.
Takrat lahko samo ocenjujemo škodo.
Pravi trenutek je prej.
Ko je pridelek še nepoškodovan in lahko mirno preverite, kaj želite zavarovati, kakšna je vrednost pridelka in kakšno kritje potrebujete.
Imate pšenico? Preverite, koliko bi vas stala zaščita pred točo.
Če pridelujete pšenico in želite preveriti možnosti zavarovanja pred točo, nam pošljite podatke o svojem posevku.
Povejte nam koliko hektarjev pšenice imate, približno kakšen pridelek pričakujete in ali želite zavarovanje samo pred točo ali preveriti tudi širše možnosti zaščite.
Preverili bomo možnosti in vam pomagali razumeti, kakšno kritje je za vaš primer na voljo.
👉 Pošljite povpraševanje preko kontaktnega obrazca.
Ker pšenico pridelujete več mesecev. Za odločitev, kako boste zaščitili rezultat svojega dela, pa potrebujete precej manj časa.