Ko začne močno deževati, večina ljudi najprej pomisli na to, ali bo voda odtekla.
Potem začne deževati še močneje.
Potok naraste. Kanalizacija ne požira več vode. Voda začne zastajati na dvorišču. Čez nekaj časa pa se lahko znajde tam, kjer si je nihče ne želi – v garaži, kleti ali celo v bivalnih prostorih.
Takrat se hitro pojavi vprašanje:
»Ali imam hišo zavarovano pred poplavo?«
Marsikdo odgovora ne pozna.
Še več ljudi pa je prepričanih, da je odgovor da, ker imajo sklenjeno zavarovanje hiše.
Toda pri premoženjskem zavarovanju to ni nujno tako preprosto.
Zavarovana hiša še ne pomeni nujno zavarovane poplave
To je ena pomembnejših stvari, ki jih je dobro vedeti.
Ko rečemo, da je hiša zavarovana, to še ne pove, pred katerimi nevarnostmi je zavarovana.
Zavarovanje je sestavljeno iz konkretnih kritij.
Lahko vključuje različne nevarnosti, na primer požar, določene naravne nevarnosti, vihar, točo, izliv vode in druga kritja.
Toda poplava je posebna nevarnost, zato je treba preveriti, ali je vključena v vašo konkretno zavarovalno pogodbo in pod kakšnimi pogoji.
Zato vprašanje ni samo:
»Ali imam zavarovano hišo?«
Pravo vprašanje je:
»Ali moja zavarovalna polica krije škodo, ki jo lahko povzroči poplava?«
Poplava ni samo reka, ki prestopi bregove
Ko slišimo besedo poplava, si pogosto predstavljamo reko, ki prestopi bregove.
V resnici so lahko razmere bolj zapletene.
Do škode lahko pride zaradi zelo močnih padavin, naraslih vodotokov, zastajanja vode in drugih okoliščin, pri čemer je za zavarovalno obravnavo pomembno, kako je dogodek opredeljen v pogojih konkretnega zavarovanja.
In prav tukaj se pogosto pokaže razlika med tem, kar si lastnik predstavlja, in tem, kar dejansko piše v polici.
Človek vidi vodo v kleti.
Zavarovalnica pa mora ugotoviti, kako je voda prišla v objekt in katera nevarnost je povzročila škodo.
To je pomembna razlika.
Kaj vse lahko poplava poškoduje?
Ko voda pride v hišo, ne poškoduje samo tal.
Lahko poškoduje:
- talne obloge,
- parket,
- laminat,
- omete,
- stene,
- izolacijo,
- vrata,
- pohištvo,
- gospodinjske aparate,
- električne naprave,
- ogrevalne naprave,
- drugo opremo.
V kleti je lahko škoda še posebej velika.
Tam so pogosto peč, toplotna črpalka, pralni in sušilni stroj, zamrzovalna skrinja, orodje, kolesa, športna oprema in številne druge stvari, na katere se človek običajno spomni šele takrat, ko jih zalije voda.
Zato je pri zavarovanju pomembno razmišljati o objektu in njegovi vsebini.
Kaj pa garaža in klet?
To je vprašanje, ki ga lastniki hiš pogosto spregledajo.
Hiša ni samo dnevna soba, spalnica in kuhinja.
Pomembni so tudi:
- klet,
- garaža,
- shramba,
- pomožni prostori,
- drugi deli objekta.
Če je v teh prostorih veliko vrednega premoženja, je smiselno preveriti, kako je zavarovano.
Predstavljajte si garažo, v kateri imate orodje, kosilnico, električno kolo, športno opremo in različne druge predmete.
Če vanjo pride večja količina vode, škoda hitro ni več majhna.
In takrat lahko ugotovite, da ste sicer mislili na zavarovanje hiše, precej manj pa na to, kaj vse je v njej.
Posebej pomembna je vsebina hiše
Pri premoženjskem zavarovanju je koristno ločiti dve stvari.
Objekt je ena stvar.
Vsebina oziroma oprema pa druga.
Če poplava poškoduje steno, tla ali drug del objekta, gre za eno vrsto škode.
Če voda uniči kavč, televizor, računalnik, hladilnik ali drugo opremo, gre za škodo na vsebini.
Zato samo vprašanje »Ali imam zavarovano hišo?« pogosto ni dovolj.
Treba je vprašati:
»Kaj je v moji hiši dejansko zavarovano?«
»Moja hiša ni ob reki, zato poplava zame ni nevarna.«
To je zelo razumljiva misel.
Vendar lokacija sama po sebi še ne pomeni, da je določena hiša popolnoma brez tveganja.
Močne padavine lahko v kratkem času povzročijo velike količine vode.
Tudi območja, kjer lastniki prej niso imeli težav, lahko ob izjemnem vremenskem dogodku doživijo škodo.
Seveda tveganje ni enako pri vsaki hiši.
Hiša ob vodotoku ima lahko drugačno izpostavljenost kot hiša na višjem terenu.
Toda pri zavarovanju ni dobro izhajati samo iz občutka:
»Pri nas se to še nikoli ni zgodilo.«
Pomembnejše je vprašanje:
»Kaj bi se zgodilo, če bi se?«
»Nikoli še nismo imeli poplave.«
To je eden najpogostejših razlogov, zaradi katerih ljudje določeno nevarnost podcenjujejo.
In razumljivo je.
Če živite v hiši dvajset ali trideset let in nikoli ni bilo poplave, se vam lahko zdi, da je tveganje zanemarljivo.
Toda zavarovanje ni namenjeno samo dogodkom, ki se dogajajo pogosto.
Namenjeno je tudi dogodkom, ki so redkejši, vendar lahko povzročijo zelo veliko škodo.
Poplava je lahko ravno takšen dogodek.
Kaj pa, če voda pride v hišo zaradi poškodovane strehe?
Tukaj postane stvar še bolj zanimiva.
Recimo, da močan veter poškoduje streho.
Nato začne deževati.
Voda skozi poškodovano streho pride v objekt in poškoduje notranjost.
Ali je to »poplava«?
Ni nujno.
Pri zavarovanju je pomembno kako je škoda nastala in katera nevarnost jo je povzročila.
Zato ni dovolj gledati samo končnega rezultata – vode v hiši.
Treba je ugotoviti vzrok in uporabiti ustrezno zavarovalno kritje.
To je eden od razlogov, zakaj so pogoji zavarovanja tako pomembni.
Kaj storiti, če pride do poplave?
Če voda že prodira v hišo, je najpomembnejša varnost ljudi.
Nato je treba, kolikor je mogoče varno, preprečiti nadaljnjo škodo.
Ko razmere to dopuščajo, je koristno:
Fotografirati stanje
Posnemite prostore, poškodovane stene, tla, pohištvo, naprave in druge poškodovane predmete.
Če je mogoče, fotografirajte tudi stanje pred odstranjevanjem stvari.
Zavarovati poškodovano premoženje
Če je mogoče in varno, odstranite predmete iz vode oziroma jih premaknite na varno.
Vendar poškodovanih predmetov ne zavrzite takoj, če jih je mogoče ohraniti do ogleda oziroma navodil zavarovalnice.
Obvestiti zavarovalnico
Škodo prijavite čim prej in sledite navodilom glede nadaljnjega postopka.
Shraniti račune in dokazila
Če so potrebni nujni ukrepi, čiščenje, črpanje vode ali druga sanacija, shranite razpoložljivo dokumentacijo o stroških.
Kaj pa, če poplava poškoduje samo klet?
Tudi takšna škoda je lahko zelo draga.
Klet je pogosto prostor, kamor odlagamo stvari, ki jih ne uporabljamo vsak dan.
Tam se skozi leta nabere presenetljivo veliko vrednosti.
Ko človek začne seštevati:
- gospodinjske aparate,
- orodje,
- pohištvo,
- elektroniko,
- športno opremo,
- kolesa,
- zaloge,
- kurilno ali drugo tehnično opremo,
lahko hitro pride do precejšnjega zneska.
Zato ni smiselno razmišljati:
»Saj je samo klet.«
Pomembnejše je vprašanje:
»Koliko vrednosti imam dejansko v tej kleti?«
Zavarovanje je dobro preveriti takrat, ko je vse mirno
Najboljši trenutek za pregled zavarovanja je običajno takrat, ko ne dežuje, ne piha in je hiša popolnoma suha.
Takrat lahko mirno pogledate svojo polico.
Preverite:
- ali je poplava vključena,
- kateri deli objekta so zavarovani,
- ali je vključena vsebina,
- kako je zavarovana klet,
- kako je zavarovana garaža,
- kakšne so zavarovalne vsote,
- ali velja franšiza,
- katere so omejitve in izključitve,
- ali je zavarovanje še vedno prilagojeno današnji vrednosti vaše hiše in opreme.
Če odgovora na ta vprašanja ne poznate, je to povsem običajno.
Zavarovalne police niso ravno literatura, ki bi jo človek z veseljem bral ob nedeljskem popoldnevu.
Toda ravno zato je lahko koristen kratek pregled s strokovnjakom.
Ne zavarujete samo zidov
Ko zavarujete hišo, v resnici ne zavarujete samo strehe, sten in oken.
Zavarujete prostor, v katerem živite.
V njem so stvari, ki ste jih kupovali leta.
Nekatere imajo visoko finančno vrednost.
Druge imajo predvsem osebno vrednost in jih denar težko nadomesti.
Zato je vprašanje zavarovanja poplave vredno postaviti še preden voda pride do praga.
Kajti ko voda enkrat stoji v dnevni sobi, je za razmišljanje o tem, kaj bi bilo dobro zavarovati, že precej pozno.
Takrat je pomembno samo še vprašanje:
»Kaj mi moja polica dejansko krije?«
In dobro je, da odgovor poznate že prej.
Izpolnite kontaktni obrazec in nam sporočite, da želite preveriti svoje premoženjsko zavarovanje