Hišo zavarujemo zato, ker želimo imeti mir.

Ko plačujemo premijo, običajno ne razmišljamo o tem, kaj bi se lahko zgodilo jutri. Želimo si predvsem, da bi bilo z našim domom vse v redu.

Toda narava je nepredvidljiva.

Nekje naraste reka in voda zalije hiše. Drugje se po močnem deževju sproži zemeljski plaz. Potres lahko v nekaj sekundah poškoduje objekt, ki je stal desetletja.

In takrat se pojavi vprašanje, ki ga marsikdo prvič postavi šele po škodnem dogodku:

»Ali moje zavarovanje to sploh krije?«

Če je vaš odgovor »ne vem«, niste edini.

Pri premoženjskih zavarovanjih namreč ni dovolj vedeti, da je hiša zavarovana. Pomembno je vedeti, pred katerimi nevarnostmi je zavarovana in pod kakšnimi pogoji.

Hiša je zavarovana. Ampak pred čim?

To je ena najpomembnejših stvari pri vsakem premoženjskem zavarovanju.

Ko nekdo reče:

»Imam zavarovano hišo.«

to še ne pove dovolj.

Zavarovanje je sestavljeno iz konkretnih kritij. Ta določajo, katere nevarnosti so vključene, kaj je zavarovano, do katere višine in pod katerimi pogoji.

Zato ni dovolj vprašanje:

»Ali imam zavarovanje hiše?«

Bolj pomembno je:

»Kaj se zgodi, če mojo hišo prizadene poplava, plaz ali potres?«

Odgovor je zapisan v vaši zavarovalni pogodbi.

Poplava – voda lahko pride tudi tja, kjer je niste pričakovali

Poplava je nevarnost, ki jo marsikdo podcenjuje.

Če živite daleč od večje reke, se vam lahko zdi, da vas poplava ne more resno prizadeti.

Toda močne padavine lahko v kratkem času povzročijo ogromne količine vode. Vodotoki lahko narastejo, odvodnjavanje lahko odpove, voda lahko začne zastajati in se prebije v objekt.

Škoda ni nujno omejena na tla v kleti.

Voda lahko poškoduje:

• talne obloge,
• stene in omete,
• vrata,
• pohištvo,
• gospodinjske aparate,
• električne naprave,
• ogrevalne naprave,
• drugo opremo.

Zato je pomembno preveriti, ali vaše zavarovanje vključuje kritje za poplavo in kaj to kritje dejansko zajema.

»Pri nas še nikoli ni bilo poplave.«

To je razumljiv argument.

Če človek živi v isti hiši trideset let in nikoli ni imel težav z vodo, je težko verjeti, da bi se lahko kaj bistveno spremenilo.

Toda zavarovanje ni namenjeno samo dogodkom, ki se dogajajo pogosto.

Namenjeno je tudi dogodkom, ki so redkejši, vendar lahko povzročijo zelo veliko škodo.

Pri razmišljanju o zavarovanju je zato koristno vprašanje:

»Če se to zgodi samo enkrat v življenju, bi lahko škodo finančno pokril sam?«

Če je odgovor ne, je vredno preveriti, ali je takšna nevarnost vključena v zavarovanje.

Plaz – ko se začne premikati zemlja

Plaz je drugačna nevarnost.

Pri njem ne gre samo za vodo, ki pride v objekt, ampak za premikanje zemljine oziroma materiala na območju objekta.

Po močnem deževju se lahko na določenih območjih pojavijo razmere, v katerih pride do zemeljskega plazenja.

Posledice so lahko zelo resne.

Poškodujejo se lahko:

• temelji,
• zidovi,
• dvorišče,
• podporni zidovi,
• dostopne poti,
• drugi deli nepremičnine.

V najhujših primerih lahko pride do poškodb, zaradi katerih objekt ni več varen za uporabo.

Pri takšnih dogodkih je še posebej pomembno razumeti, kaj konkretno vključuje vaše zavarovanje.

Ni dobro predpostaviti, da je plaz avtomatično vključen samo zato, ker imate sklenjeno zavarovanje hiše.

Potres – nekaj sekund lahko spremeni vse

Potres je posebna nevarnost predvsem zato, ker je nemogoče vedeti, kdaj se bo zgodil.

Hiša lahko desetletja stoji brez kakršnihkoli težav.

Potem pride nekaj sekund tresenja.

Na stenah se pojavijo razpoke.

Poškodujejo se dimniki, fasada ali drugi deli objekta.

Pri močnejšem potresu so lahko posledice bistveno večje.

In takrat se lahko pokaže, ali je bilo potresno tveganje vključeno v zavarovanje.

Tudi pri potresu je pomembno, da se ne zanašamo samo na stavek:

»Hiša je zavarovana.«

Treba je preveriti konkretno kritje.

Zakaj ljudje pogosto šele po škodi ugotovijo, kaj imajo zavarovano?

Razlog je preprost.

Zavarovalne police običajno sklenemo za več let.

Premijo plačujemo enkrat letno ali v obrokih.

Dokument shranimo.

Potem pa nanj skoraj pozabimo.

Ko se zgodi škoda, ga prvič po dolgem času ponovno odpremo.

In takrat lahko ugotovimo, da se naša predstava o zavarovanju razlikuje od dejanskega obsega kritja.

To se lahko zgodi tudi človeku, ki je zavarovanje sklenil z najboljšimi nameni.

Problem ni nujno v tem, da zavarovanja nima.

Problem je lahko v tem, da ne ve natančno, kaj je zavarovano.

Objekt in vsebina nista ista stvar

Pri vseh treh nevarnostih je pomembno tudi vprašanje vsebine.

Predstavljajte si poplavljeno hišo.

Poškodovana so tla, stene in vrata.

Toda v hiši je tudi pohištvo, televizor, računalnik, gospodinjski aparati in druga oprema.

Ali je zavarovano tudi to?

Odgovor je odvisen od konkretnega zavarovanja.

Zato je pri pregledu police smiselno ločiti:

Kaj je zavarovano na objektu?

in

Kaj je zavarovano v objektu?

To sta lahko dve različni stvari.

Kaj pa garaža, klet, nadstrešek in drugi deli nepremičnine?

Tudi tukaj ljudje pogosto razmišljajo preveč poenostavljeno.

»Zavaroval sem hišo.«

Toda nepremičnina je lahko sestavljena iz različnih objektov in delov.

Klet.

Garaža.

Nadstrešek.

Pomožni objekt.

Podporni zid.

Drugi elementi na zemljišču.

Pri vsakem od njih je smiselno preveriti, kako ga obravnava konkretna zavarovalna pogodba.

Ker je lahko ravno manjši objekt tisti, ki ga ob škodnem dogodku hitro spregledamo.

Kaj storiti po naravni nesreči?

Če pride do poplave, plazu ali potresa, je prva stvar vedno varnost ljudi.

Šele nato pride na vrsto škoda na premoženju.

Ko je varno, je koristno:

Fotografirati stanje

Naredite čim več fotografij in po možnosti tudi videoposnetke.

Fotografirajte celoten objekt in posamezne poškodbe.

Ne odstranjujte vsega brez dokumentiranja

Razumljivo je, da želite čim prej pospraviti.

Toda pred tem je dobro dokumentirati stanje, saj je lahko pomembno pri obravnavi škode.

Preprečite nadaljnjo škodo

Če je mogoče in varno, sprejmite razumne ukrepe, da se škoda ne povečuje.

Obvestite zavarovalnico

Škodo prijavite čim prej in upoštevajte navodila zavarovalnice glede nadaljnjega postopka.

Shranite račune

Če so potrebni nujni stroški za zaščito ali sanacijo, shranite račune in drugo dokumentacijo.

Največja zmota: »Če je nevarnost naravna, jo zavarovanje avtomatsko krije.«

Naravne nesreče so lahko zelo različne.

Poplava ni isto kot izliv vode iz cevi.

Potres ni isto kot poškodba objekta zaradi posedanja.

Plaz ni isto kot erozija ali druga poškodba zemljišča.

Pri zavarovanju je zato pomembno, kako je posamezna nevarnost opredeljena v pogodbi.

Prav tako so lahko določene nevarnosti povezane z različnimi pogoji, omejitvami, zavarovalnimi vsotami ali franšizami.

Zato se pri zavarovanju ne splača ugibati.

Tudi starost hiše je lahko pomembna

Pri starejši hiši je še posebej pomembno, da občasno preverite zavarovanje.

Hiša se skozi leta spreminja.

Obnavljate streho.

Menjate okna.

Prenovite fasado.

Dogradite garažo.

Namestite novo ogrevanje.

Kupite dražjo opremo.

Vrednost nepremičnine in stroški obnove se lahko spremenijo.

Zavarovanje, ki je bilo ustrezno pred desetimi leti, zato danes ni nujno optimalno prilagojeno dejanskemu stanju.

Tri vprašanja, ki si jih velja zastaviti danes

Ni treba čakati na naslednje neurje, plaz ali potres.

Vzemite svojo zavarovalno polico in preverite tri stvari:

1. Ali je moja hiša zavarovana za poplavo?

2. Ali je vključeno kritje za plaz?

3. Ali imam zavarovano tudi potresno nevarnost?

Potem preverite še, kaj je pri posameznem kritju dejansko zavarovano in do katere višine.

Če odgovorov ne najdete ali jih ne razumete, je to dober trenutek za pregled zavarovanja.

Ne zato, ker se mora jutri nekaj zgoditi.

Ravno nasprotno.

Zavarovanje je najlažje preveriti takrat, ko je vse v redu.

Mirnejši spanec se začne z jasnim odgovorom

Nihče ne more vedeti, ali bo njegova hiša nekoč prizadeta zaradi poplave, plazu ali potresa.

Lahko pa ve, kako je njegova hiša zavarovana.

In to je bistvena razlika.

Ni pomembno samo, koliko plačujete za zavarovanje.

Pomembno je, da razumete, kaj ste s tem denarjem dejansko kupili.

Kajti ko voda pride v hišo, ko se začne premikati zemlja ali ko se po potresu na steni pojavijo prve razpoke, ni več pravi trenutek za vprašanje:

»Kaj pa sploh imam zavarovano?«

Ta odgovor je bolje poznati že danes.

Izpolnite kontaktni obrazec in nam sporočite, da želite preveriti svoje premoženjsko zavarovanje