To je povsem razumljivo vprašanje.
Vsak kmet dobro ve, koliko denarja je treba vložiti v kmetijo. Gorivo, seme, gnojila, krmo, stroje, vzdrževanje, delo in še marsikaj.
Potem pa pride še zavarovanje.
In hitro se pojavi misel:
»Ali se mi to sploh splača? Saj mogoče nikoli ne bo škode.«
Res je. Morda je ne bo.
Toda prav v tem je bistvo zavarovanja.
Zavarovanja ne plačujemo zato, ker pričakujemo, da se bo nekaj zgodilo. Plačujemo ga zato, da nas en sam neugoden dogodek ne bi finančno postavil pred skoraj nemogočo nalogo.
Najprej iskren odgovor: zavarovanje se ne splača vedno
Kmetijsko zavarovanje ni nekaj, kar bi bilo smiselno skleniti avtomatično in brez razmisleka.
Če je premija visoka, kritje pa za vašo kmetijo nepomembno, potem takšno zavarovanje nima veliko smisla.
Prav tako ni smiselno plačevati za tveganje, ki ga lahko brez večjih težav sami finančno prenesete.
Po drugi strani pa obstajajo škode, ki jih kmet sam zelo težko pokrije.
Če na primer toča uniči velik del pridelka, požar poškoduje gospodarski objekt ali pride do večje škode na pomembni mehanizaciji, lahko govorimo o zneskih, ki jih ni mogoče primerjati z nekaj sto evri letne premije.
Zato pravo vprašanje ni:
»Ali se zavarovanje splača?«
Boljše vprašanje je:
»Katero tveganje bi me najbolj prizadelo, če bi se zgodilo jutri?«
Kaj bi se zgodilo, če zavarovanja ne bi imeli?
Predstavljajte si, da celo leto skrbite za svoj pridelek.
Vložite denar.
Vložite svoje delo.
Vložite ogromno časa.
Potem pride močna nevihta s točo.
V nekaj minutah je lahko pridelek, za katerega ste delali več mesecev, močno poškodovan ali uničen.
Ali drug primer.
Na kmetiji pride do požara.
Hlev ali drugo gospodarsko poslopje je poškodovano, skupaj z opremo, krmo ali drugimi stvarmi, ki so bile v njem.
Ali pa se poškoduje pomemben stroj.
Kmetija mora kljub temu naprej.
Računi ne čakajo.
Obveznosti ne čakajo.
Naslednja sezona ne čaka.
In takrat se pokaže prava vrednost zavarovanja.
Ne takrat, ko plačujete premijo.
Ampak takrat, ko se zgodi nekaj, česar sami ne morete več finančno obvladati.
Zavarovanje je pravzaprav prenos tveganja
Kmet vsak dan sprejema tveganja.
To je del kmetovanja.
Na vreme ne more vplivati.
Ne more vedno preprečiti bolezni ali poškodbe živali.
Ne more predvideti vsake okvare.
Ne more vedeti, kdaj bo prišlo do nesreče.
Lahko pa odloča o tem, koliko finančnega tveganja bo prevzel sam in koliko ga bo prenesel na zavarovalnico.
To je eden glavnih razlogov, zakaj je zavarovanje smiselno.
Ne kupujete obljube, da se nič ne bo zgodilo.
Kupujete finančno zaščito za primer, ko se zgodi.
Najdražje je lahko zavarovanje, ki ne pomaga takrat, ko ga potrebujete
Pri kmetijskem zavarovanju pa obstaja še ena pomembna past.
Lahko imate sklenjeno zavarovanje in ste prepričani, da ste zaščiteni.
Potem pa pride škoda in ugotovite, da določeno tveganje ni vključeno.
Ali da je zavarovalna vsota prenizka.
Ali da velja določena omejitev.
Ali da je treba izpolniti določene pogoje.
Takrat se pojavi zelo neprijetno vprašanje:
»Zakaj sem potem sploh plačeval zavarovanje?«
Zato ni pomembno samo vprašanje, koliko stane zavarovanje.
Pomembno je, kaj za ta denar dejansko dobite.
Ni treba zavarovati vsega
To je morda celo ena najpomembnejših stvari.
Dober zavarovalni načrt ne pomeni, da mora biti zavarovano čisto vse, kar imate.
Smisel je v prioritetah.
Za vsako pomembnejše tveganje se je dobro vprašati:
Kako velika bi bila škoda?
Kako verjetno je, da se zgodi?
Bi jo lahko sam finančno pokril?
Če je odgovor na zadnje vprašanje »zelo težko« ali »ne«, potem je takšno tveganje vredno resnega razmisleka.
Prihraniti nekaj denarja danes ali zaščititi leta dela?
Pri zavarovanju se pogosto gleda samo na letno premijo.
Na primer:
»Za zavarovanje moram plačati toliko in toliko evrov.«
Toda poskusite pogledati drugače.
Če z zavarovanjem za razmeroma obvladljiv strošek zaščitite premoženje ali prihodek, ki je vreden desetkrat, dvajsetkrat ali še več, potem ne primerjate več samo stroška zavarovanja.
Primerjate:
strošek zavarovanja
proti
potencialni izgubi.
In takrat je lahko odgovor precej drugačen.
Posebej pomembno je zavarovanje pridelka
Pri kmetijstvu je pridelek nekoliko poseben.
Kmet lahko svoje delo opravi odlično, pa še vedno ni gospodar vremena.
Toča, neurje, pozeba ali druga naravna nevarnost lahko v zelo kratkem času povzroči škodo.
Pri določenih vrstah pridelave je zato smiselno posebej razmisliti o zavarovanju pridelka.
Toda tudi tukaj ni enotnega odgovora.
Drugače je pri sadjarju, vinogradniku, poljedelcu ali drugem pridelovalcu.
Zato je pomembno, da se zavarovanje prilagodi dejanski proizvodnji, ne pa samo temu, da je na polici napisano »kmetijsko zavarovanje«.
Kaj pa živali?
Pri živinoreji je zgodba nekoliko drugačna.
Žival ni samo premoženje.
Je del proizvodnega procesa.
Njena izguba lahko pomeni neposreden finančni strošek, v nekaterih primerih pa tudi vpliv na nadaljnjo proizvodnjo.
Če je na kmetiji večje število živali, je zato vredno razmisliti, katera tveganja bi bila za gospodarstvo finančno najtežja.
In potem je tukaj še človek
Ko govorimo o zavarovanju kmetije, pogosto govorimo o objektih, strojih, živalih in pridelku.
Toda na koncu je najpomembnejši človek.
Kaj se zgodi, če se kmet poškoduje?
Če nekaj časa ne more delati?
Če pride do težje poškodbe z dolgoročnimi posledicami?
Na kmetiji se delo pogosto ne ustavi samo zato, ker se je poškodoval človek.
Ravno nasprotno.
Obveznosti ostanejo.
Zato je smiselno razmišljati tudi o osebni zaščiti kmeta in drugih članov družine, ki so pomembni za delovanje kmetije.
Kdaj se kmetijsko zavarovanje najbolj splača?
Težko je določiti eno mejo, ki bi veljala za vse.
Vendar je zavarovanje praviloma posebej smiselno takrat, ko bi vas večja škoda lahko resno finančno ogrozila.
Na primer, če:
- je večji del vašega prihodka odvisen od kmetijske dejavnosti,
- imate veliko vrednega premoženja,
- imate drago kmetijsko mehanizacijo,
- imate večjo živinorejo,
- imate pomemben oziroma vrednejši pridelek,
- imate kredite ali druge finančne obveznosti,
- bi težko sami financirali večjo škodo,
- ali je od vašega dela finančno odvisna celotna družina.
V takšnem primeru vprašanje ni več samo, koliko stane zavarovanje.
Vprašanje je:
Ali si lahko privoščim, da ga nimam?
Zavarovanje ni naložba, na kateri pričakujemo donos
Tukaj je pomembna razlika.
Če plačujete zavarovanje in se v letu dni nič ne zgodi, lahko imate občutek, da ste denar »vrgli stran«.
Toda to ni pravi način gledanja.
Tudi gasilni aparat v hlevu je lahko celo življenje neuporabljen.
To ne pomeni, da je bil nepotreben.
Njegova vrednost se pokaže šele takrat, ko ga potrebujete.
Podobno je z zavarovanjem.
Najboljše leto za zavarovanje je pogosto prav tisto leto, ko ga ne potrebujete.
Toda tudi previsoko zavarovanje nima smisla
Druga skrajnost je, da želimo zavarovati popolnoma vse in za vsako možno nevarnost.
S tem lahko premija postane nepotrebno visoka.
Zato je cilj najti ravnotežje.
Zaščititi tisto, kar bi vas lahko finančno najbolj prizadelo.
Tveganja, ki jih lahko brez večjih posledic prevzamete sami, pa morda ni treba zavarovati na enak način.
To je razlog, zakaj se splača zavarovanje pregledati, ne pa samo podaljševati iz leta v leto.
Torej – ali se kmetijsko zavarovanje splača?
Da, če je pravilno sestavljeno in prilagojeno vaši kmetiji.
Ne zato, ker bi pričakovali škodo.
Ampak zato, ker veste, da lahko en sam velik dogodek izbriše velik del rezultatov večletnega dela.
Kmetija se gradi leta.
Stroji, objekti, živali in nasadi predstavljajo veliko vrednost.
Tudi prihodek, ki ga kmetija ustvarja, je pomemben za življenje družine.
Zato je smiselno razmisliti, katera tveganja lahko prevzamete sami in katera je bolje prenesti na zavarovalnico.
Pravo vprašanje ni, koliko vas stane zavarovanje.
Pravo vprašanje je:
Koliko bi vas stala škoda, če zavarovanja ne bi imeli?
Preverite, preden pride do škode
Če že imate sklenjeno kmetijsko zavarovanje, je dobro občasno preveriti, ali še vedno ustreza vaši kmetiji.
Morda se je vmes povečala vrednost mehanizacije.
Morda imate več živali.
Morda ste postavili nov objekt.
Morda pridelujete nekaj drugega.
Ali pa se preprosto ne spomnite več, kaj vse vaša trenutna polica dejansko krije.
Ne čakajte na škodo, da bi izvedeli, kaj imate zavarovano.