Ko govorimo o kmetijskem zavarovanju, pogosto govorimo o številkah.
Koliko stane premija?
Kolikšna je zavarovalna vsota?
Kolikšna je franšiza?
Koliko bi znašala odškodnina?
Toda za kmeta je zgodba precej bolj osebna.
Za vsakim hektarjem, vsakim hlevom, vsakim traktorjem in vsako živaljo so leta dela, denarja, odrekanja in načrtovanja.
Kmetija se ne ustvari čez noč.
In tudi škoda lahko pride čez noč.
Včasih v nekaj minutah.
Zato pravo vprašanje ni samo, kaj stane zavarovanje.
Pravo vprašanje je:
Kaj lahko izgubim, če ga nimam?
Lahko izgubite celoletni pridelek
Kmet lahko mesece skrbi za svoje njive, sadovnjake ali vinograde.
Priprava zemlje.
Setev.
Gnojenje.
Zaščita rastlin.
Obrezovanje.
Škropljenje.
Delo.
Stroški.
Čakanje na letino.
Potem pa pride toča, neurje, pozeba, poplava ali druga vremenska nevarnost.
In v zelo kratkem času je lahko velik del celoletnega dela uničen.
Pri tem ne izgubite samo pridelka.
Izgubite lahko tudi prihodek, s katerim ste računali za preživetje in nadaljevanje proizvodnje.
Prav zato država zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje obravnava kot pomemben način zmanjševanja dohodkovnega tveganja. Za določena zavarovanja posevkov, nasadov in plodov trenutno sofinancira 70 % zavarovalne premije.
To je pomemben podatek, ki ga marsikateri kmet morda ne pozna.
Lahko izgubite več kot samo pridelek
Predstavljajmo si sadjarja.
V nasad je bilo vloženih več let dela.
Drevesa niso nastala čez noč.
Za njimi so investicije, vzdrževanje in leta čakanja na polno rodnost.
Če vremenski dogodek uniči pridelek, posledica ni samo:
»Letos bo manj jabolk.«
Posledica je lahko manj prihodka.
Manj denarja za tekoče stroške.
Manj denarja za novo opremo.
Težje financiranje naslednje sezone.
In če je škoda velika, lahko pride tudi do vprašanja, kako sploh nadaljevati proizvodnjo.
To je razlog, zakaj je treba pri zavarovanju gledati nekoliko dlje od same vrednosti trenutnega pridelka.
Lahko izgubite pomemben stroj
Za mnoge kmete je traktor eden najpomembnejših strojev na kmetiji.
Brez njega se delo lahko zelo zaplete.
Podobno velja za kombajn, kosilnico, nakladalnik, škropilnico, prikolico in drugo mehanizacijo.
Če pride do večje škode in stroj ni ustrezno zavarovan, lahko kmet ostane pred precej neprijetno odločitvijo:
Popraviti? Kupiti drugega? Najeti stroj? Odložiti delo?
Vsaka od teh možnosti stane.
In pogosto pride strošek ravno takrat, ko je zaradi škode že manj prihodka.
Zato je pomembno vedeti, katera mehanizacija je zavarovana, za katere nevarnosti in pod kakšnimi pogoji.
Lahko izgubite objekt in vse, kar je v njem
Hlev.
Skedenj.
Gospodarsko poslopje.
Rastlinjak.
Skladišče.
Garaža.
Kmetijski objekt ima lahko veliko vrednost.
Toda škoda na objektu pogosto ni edina škoda.
V njem je lahko:
- kmetijska mehanizacija,
- krma,
- orodje,
- seme,
- pridelek,
- rezervni deli,
- druga oprema.
Če pride do požara ali drugega velikega škodnega dogodka, lahko tako nastane več različnih izgub hkrati.
In takrat ni več vprašanje nekaj sto evrov.
Lahko govorimo o deset tisočih ali še precej več.
Lahko izgubite živali
Pri živinoreji je situacija še bolj posebna.
Žival ni samo številka v bilanci.
Kmet jo vzreja, hrani in skrbi zanjo.
Hkrati pa predstavlja tudi pomembno gospodarsko vrednost.
Bolezen lahko povzroči pogin živali.
Pri večjem številu živali pa se lahko finančne posledice hitro povečajo.
Tudi zato država trenutno sofinancira določene oblike zavarovanja živali za primer bolezni; pri teh zavarovanjih je višina sofinanciranja 60 % obračunane premije, če so izpolnjeni predpisani pogoji.
Seveda to ne pomeni, da je vsaka žival ali vsako tveganje avtomatično zavarovano.
Pomeni pa, da je vredno preveriti, kakšne možnosti zaščite imate.
Lahko izgubite svoj prihodek
To je morda največja škoda, o kateri se premalo govori.
Kmet ne potrebuje samo povrnjene materialne škode.
Potrebujete tudi denar za nadaljevanje življenja in dela.
Če je pridelek uničen, prihodek pade.
Če je poškodovan stroj, nastane strošek.
Če pride do škode na objektu, je treba objekt obnoviti.
Če pride do bolezni živali, lahko nastanejo dodatni stroški in izguba proizvodnje.
Vse to se lahko zgodi istočasno.
Zato je lahko nezavarovanost problem tudi takrat, ko ima kmet sicer veliko premoženja.
Premoženje ni isto kot likviden denar.
Lahko imate zemljišče, hišo, stroje in živali, pa vseeno nimate dovolj denarja, da bi hitro pokrili veliko škodo.
Lahko izgubite leta svojega dela
To je del, ki ga številke pogosto ne pokažejo.
Kmetija je pogosto rezultat dela več generacij.
Dedek je začel.
Oče je nadaljeval.
Sin je investiral.
Obnovil se je hlev.
Kupila se je nova mehanizacija.
Posadil se je sadovnjak.
Razširila se je proizvodnja.
Vse to ima svojo vrednost.
Če velik škodni dogodek prizadene kmetijo, zato ne govorimo samo o denarju.
Govorimo o letih ustvarjanja nečesa, kar naj bi ostalo družini tudi v prihodnosti.
Lahko izgubite možnost normalnega nadaljevanja kmetovanja
Najhujša posledica škode ni vedno sama škoda.
Včasih je največji problem vprašanje:
Kako naprej?
Če imate denarno rezervo, lahko škodo pokrijete.
Če imate dovolj sredstev, lahko kupite nov stroj.
Če imate možnost financiranja, lahko obnovite objekt.
Če pa je škoda prevelika, se lahko začne veriga težav.
Najprej poškodovan stroj.
Potem manj proizvodnje.
Potem manj prihodka.
Potem težave s financiranjem.
In na koncu vprašanje, ali se je sploh še mogoče vrniti na prejšnjo raven.
Prav zato je namen zavarovanja tudi v tem, da velika škoda ne bi pomenila konec proizvodnje.
Kaj pa, če se poškoduje kmet?
Pri vsem tem pa pogosto pozabimo na človeka.
Kmetija lahko ima odlične stroje.
Lahko ima dobre objekte.
Lahko ima veliko živali.
Toda če se poškoduje človek, ki vse to vodi in opravlja delo, lahko nastane velik problem.
Kaj če kmet nekaj mesecev ne more delati?
Kdo bo opravil delo?
Kdo bo poskrbel za živali?
Kdo bo vodil proizvodnjo?
Od česa bo družina živela?
To so vprašanja, ki jih pri načrtovanju zaščite kmetije ne bi smeli spregledati.
Najpomembnejši del kmetije je še vedno človek.
Nezavarovana kmetija lahko tvega tudi več, kot se zdi na prvi pogled
Ko človek reče:
»Jaz pač tvegam.«
To je legitimna odločitev.
Toda dobro je vedeti, kaj dejansko tvega.
Ne tvega samo denarja za popravilo traktorja.
Tvega lahko:
- pridelek,
- prihodek,
- stroje,
- objekte,
- živali,
- proizvodnjo,
- finančno stabilnost družine,
- in v skrajnem primeru tudi prihodnost kmetije.
Zato je pomembno, da se odločitev sprejme zavestno.
Ne zato, ker je »zavarovanje drago«.
Ampak po primerjavi:
Koliko me stane zavarovanje?
in
Koliko lahko izgubim, če ga nimam?
Dobra novica je, da ni treba zavarovati vsega
To je pomembno.
Cilj ni, da bi kmet plačeval čim več zavarovanj.
Cilj je, da zaščiti tisto, česar sam finančno ne bi mogel zlahka nadomestiti.
Nekdo ima velik sadovnjak.
Drug ima živinorejo.
Tretji veliko mehanizacije.
Četrti rastlinjake.
Peti kombinacijo vsega.
Zato mora biti tudi zavarovanje prilagojeno konkretni kmetiji.
Pri določenih vrstah primarne kmetijske proizvodnje je mogoče izkoristiti tudi državno sofinanciranje zavarovalnih premij. Trenutno znaša 70 % za določena zavarovanja posevkov, nasadov in plodov ter 60 % za določena zavarovanja živali in konstrukcij. Pri tem veljajo konkretni pogoji in omejitve.
Najdražja napaka je lahko tista, ki jo opazimo šele po škodi
Dokler je vse v redu, se zavarovanje lahko zdi kot nepotreben strošek.
Potem pride neurje.
Toča.
Požar.
Bolezen živali.
Nesreča.
In šele takrat človek začne iskati odgovor na vprašanje:
»Kaj pa zdaj?«
Takrat je za sklenitev zavarovanja že prepozno.
Zato je bolje vprašanje postaviti prej.
Ko je še vse v redu.
Ko lahko mirno pogledate svojo kmetijo in ocenite:
Kaj bi me najbolj prizadelo, če bi se jutri zgodilo?
Kmetija je preveč vredna, da bi jo varovali samo z upanjem
Nihče ne želi škode.
Tudi kmet, ki ima zavarovanje, si želi, da ga nikoli ne bi potreboval.
In prav to je najboljši možni rezultat.
Da je leto dobro.
Da pridelek uspe.
Da so živali zdrave.
Da stroji delajo.
Da ni požara, neurja ali druge velike škode.
Toda ker na vsega tega nimamo vpliva, je pomembno, da imamo za nekatere dogodke pripravljen tudi finančni načrt.
Zavarovanje ne prepreči škode.
Lahko pa pomaga preprečiti, da bi ena velika škoda ogrozila vse, kar ste ustvarjali dolga leta.
Preverite, kaj bi lahko izgubili
Vzemite si nekaj minut in poglejte svojo kmetijo drugače.
Ne skozi vprašanje:
»Koliko me stane zavarovanje?«
Ampak:
»Kaj bi se zgodilo z mojo kmetijo, če bi jutri izgubil največji vir prihodka, pomemben stroj, objekt, živali ali pridelek?«
Če vam odgovor ni všeč, je morda čas za pregled zavarovalne zaščite.