Delovni stroji so pogosto vredni več deset ali celo več sto tisoč evrov. Bager, viličar, gradbeni stroj, dvigalo, kompresor ali druga težka oprema pa ni narejena za to, da bi ves čas ostala na enem mestu.
Podjetje stroj kupi, ga odpelje na gradbišče, nato na drugo lokacijo, pozneje v servisno delavnico in čez nekaj dni spet nazaj.
In prav pri tem se pojavi neprijetno vprašanje:
Kaj se zgodi, če se stroj poškoduje med prevozom?
Marsikdo misli, da je odgovor preprost: »Saj je stroj zavarovan.«
Toda ni nujno tako.
Pri prevozu se namreč srečata dve različni tveganji – škoda na samem stroju in odgovornost prevoznika za škodo med prevozom. Če tega ne razčistimo vnaprej, lahko podjetje po škodi ugotovi, da je pričakovalo kritje, ki ga njegova polica sploh ne zagotavlja.
Stroj je zavarovan. Ali je zavarovan tudi med prevozom?
To je prvo vprašanje, ki ga je treba postaviti.
Če imate na primer bager zavarovan za strojelom, še ne pomeni samodejno, da je vsaka poškodba, ki se zgodi med transportom, krita.
Odvisno je od konkretnega zavarovanja, zavarovalnih pogojev, dogovorjenega območja kritja in načina prevoza.
Pri nekaterih oblikah zavarovanja strojev je mogoče vključiti tudi nevarnosti pri transportu, vendar je treba to preveriti v konkretni polici.
To je pomembno predvsem pri strojih, ki jih podjetje pogosto premika z ene lokacije na drugo.
Primer
Gradbeno podjetje ima bager v vrednosti 180.000 evrov.
Bager je zavarovan.
Podjetje ga mora zaradi novega projekta prepeljati na drugo gradbišče. Pri nakladanju pride do napake in bager zdrsne z rampe.
Nastane 25.000 evrov škode.
Lastnik takoj pomisli:
»Bager je zavarovan, zato bo škoda pokrita.«
Toda zavarovalnica bo morala najprej preveriti, katero zavarovanje je bilo sklenjeno in ali konkretni dogodek spada v njegovo kritje.
Tu se pokaže razlika med tem, da je stroj »zavarovan«, in tem, da je zavarovan tudi za konkretno nevarnost, ki se je zgodila.
Tri različne situacije, ki jih ljudje pogosto zamenjujejo
Pri prevozu delovnega stroja lahko pride do škode na več različnih načinov.
1. Stroj prevaža podjetje samo
Podjetje ima svoj tovornjak, prikolico in zaposlenega voznika.
Stroj naložijo na prikolico in ga odpeljejo na drugo lokacijo.
Če se med prevozom stroj poškoduje, je treba ugotoviti, katero zavarovanje pokriva škodo.
2. Stroj prevaža profesionalni prevoznik
Podjetje najame transportno podjetje.
Prevoznik prevzame stroj in ga odpelje na dogovorjeno lokacijo.
Če se stroj med prevozom poškoduje, se poleg zavarovanja lastnika stroja pojavi še vprašanje odgovornosti prevoznika.
3. Stroj se poškoduje pri nakladanju ali razkladanju
To je zelo pogost in pogosto spregledan trenutek.
Stroj pride do transportnega vozila.
Treba ga je spraviti nanj.
Takrat se lahko zgodi, da zdrsne, pade, se prevrne ali zadene drugo opremo.
Vprašanje je:
Ali je to še transport ali že nakladanje?
Odgovor je pomemben, ker lahko različne police in pogoji različno obravnavajo posamezne faze prevoza.
Najnevarnejši trenutek je pogosto nakladanje
Ko pomislimo na transport, si predstavljamo tovornjak na cesti.
Toda pri težkih delovnih strojih se veliko tveganje pojavi že prej.
Pri nakladanju.
Bager je treba zapeljati na nizkopodni priklopnik. Viličar je treba dvigniti ali zapeljati na transportno vozilo. Delovni stroj je treba pravilno namestiti in pritrditi.
Če pride do napake, lahko posledice zelo hitro postanejo drage.
Stroj lahko pade s prikolice.
Lahko se poškoduje hidravlika.
Lahko se zvije konstrukcija.
Lahko se poškodujejo gosenice ali kolesa.
Lahko se poškoduje tudi transportno vozilo.
Zato pri zavarovanju ni dovolj vprašati:
»Ali je stroj zavarovan med vožnjo?«
Boljše vprašanje je:
»Ali moje zavarovanje pokriva tudi nakladanje, prevoz in razkladanje stroja ter pod katerimi pogoji?«
Kaj če stroj prevaža zunanji prevoznik?
To je zelo pogosta situacija.
Podjetje nima lastnega specialnega vozila, zato naroči prevoz.
Na prvi pogled se zdi stvar preprosta:
»Prevoznik je odgovoren za stroj.«
Toda tudi tukaj ni pametno vsega prepustiti domnevi.
Odgovornost prevoznika je lahko omejena s pogodbo, zakonom, vrsto prevoza in drugimi okoliščinami. Poleg tega ni isto, ali gre za običajen cestni prevoz ali za specialni prevoz težkega stroja.
Pri vrednejših strojih je zato smiselno preveriti:
- kdo organizira prevoz,
- kdo odgovarja za nakladanje,
- kdo zagotovi opremo za nakladanje,
- kdo je odgovoren za pravilno pritrditev,
- kdo nosi tveganje med prevozom,
- kakšno zavarovanje ima prevoznik,
- kakšne so omejitve njegove odgovornosti.
Zakaj je to pomembno?
Predstavljajmo si stroj v vrednosti 250.000 evrov.
Prevoznik ima zavarovanje odgovornosti, vendar njegova odgovornost oziroma zavarovalno kritje ni nujno enako vrednosti stroja.
Če pride do velike škode, se lahko pojavi neprijetna razlika med:
vrednostjo stroja in zneskom, ki ga je mogoče uveljaviti od odgovornega prevoznika.
Zato se pri zelo dragih strojih ne splača računati samo na to, da »ima prevoznik zavarovanje«.
Treba je vedeti, kakšno.
Kaj pa če je kriv voznik?
To je ena najpogostejših situacij.
Voznik prevaža stroj.
Med vožnjo pride do prometne nesreče.
Stroj se poškoduje.
Če je za nesrečo odgovoren voznik drugega vozila, se lahko škoda uveljavlja po njegovi odgovornosti, odvisno od konkretnih okoliščin.
Če je odgovoren voznik prevoznika, pride v poštev odgovornost prevoznika oziroma ustrezno zavarovanje.
Če je vozilo in prevoz organiziralo podjetje samo, pa je položaj lahko drugačen.
Zato je pri škodi vedno pomembno najprej ugotoviti:
Kako je do škode prišlo in kdo je zanjo odgovoren?
Šele nato lahko pravilno določimo, iz katerega zavarovanja se bo škoda uveljavljala.
Kaj če stroj poškodujemo sami?
Recimo, da podjetje samo prevaža svoj stroj.
Zaposleni ga naloži na prikolico.
Pri tem napačno oceni položaj in stroj zdrsne.
Ni drugega vozila.
Ni zunanjega prevoznika.
Ni prometne nesreče.
Samo napačen manever.
Tukaj se pogosto pokaže vrednost dobro izbranega strojelomnega oziroma drugega ustreznega zavarovanja.
Toda spet velja:
ni vsaka škoda avtomatično krita.
Treba je pogledati konkretne pogoje zavarovanja, predvsem kritje, izključitve, način uporabe in morebitne obveznosti zavarovanca.
Posebna zgodba so stroji, ki se pogosto premikajo
Za gradbena podjetja, komunalna podjetja, najemodajalce strojev in podobne dejavnosti je transport nekaj običajnega.
Bager je danes na enem gradbišču.
Jutri na drugem.
Čez teden dni gre na servis.
Potem na tretjo lokacijo.
Če se stroj pogosto premika, je še toliko pomembneje, da zavarovanje ustreza njegovemu dejanskemu načinu uporabe.
Ni smiselno zavarovalcu povedati samo:
»Imamo bager.«
Povedati je treba tudi:
»Bager vsak teden prevažamo med različnimi gradbišči.«
To je bistveno bolj uporabna informacija.
Kaj pa kraja med prevozom?
Tudi to je tveganje, ki ga podjetniki pogosto spregledajo.
Stroj je lahko pravilno zavarovan za določene nevarnosti na lokaciji, vendar se pri transportu lahko pojavijo dodatna tveganja.
Na primer:
- kraja stroja,
- kraja posameznih delov,
- poškodovanje pri nakladanju,
- poškodovanje pri razkladanju,
- poškodovanje zaradi prometne nesreče,
- padec stroja s transportnega sredstva.
Zato je pri prevozih vrednejše opreme smiselno razmišljati širše od samega vprašanja:
»Ali je stroj zavarovan?«
Pravo vprašanje je:
»Kaj se z njim dogaja od trenutka, ko ga zapustimo na eni lokaciji, do trenutka, ko ga ponovno postavimo v uporabo na drugi?«
Pomembna je tudi pravilna pritrditev
Pri težkih strojih ni dovolj, da je stroj samo naložen.
Mora biti tudi ustrezno pritrjen.
Če se med vožnjo premakne, zdrsne ali pade s transportnega sredstva, lahko nastane ogromna škoda.
Pri ugotavljanju odgovornosti se lahko zato preverja tudi, kako je bil stroj naložen in pritrjen.
To je eden od razlogov, zakaj morajo podjetja pri prevozu težke opreme upoštevati predpise o varnosti cestnega prometa, tehnične zahteve in navodila proizvajalca ter uporabljati ustrezno transportno opremo.
Pri dragih strojih je pametno imeti tudi dokumentirano prakso nakladanja in pritrjevanja.
Ne zato, ker bi si podjetje želelo dodatne papirje.
Ampak zato, ker lahko po škodi postane pomembno vprašanje:
»Kako ste ta stroj pritrdili?«
Kaj če je stroj med prevozom že poškodovan?
Takrat je pomembno, da podjetje ne začne takoj popravljati stroja, še preden je škoda ustrezno dokumentirana.
Najprej:
1. Fotografirajte škodo.
Posnemite celoten stroj, transportno vozilo, mesto poškodbe in način pritrditve.
2. Zapišite okoliščine.
Kdaj se je zgodilo, kje, kdo je upravljal vozilo in kaj se je zgodilo.
3. Zavarujte dokaze.
Če obstajajo fotografije pred transportom, zapisnik o prevzemu, transportni dokumenti ali druga dokumentacija, jih shranite.
4. Obvestite zavarovalnico.
Škodo prijavite čim prej in skladno s pogoji zavarovanja.
5. Če je odgovoren prevoznik, obvestite tudi njega.
Pomembno je, da se odgovornost in okoliščine škode čim prej dokumentirajo.
Pri večjih škodah je lahko pomemben tudi ogled oziroma cenitev pred popravilom.
Dokumentacija je lahko vredna veliko denarja
Pri dragem stroju je dobro imeti urejeno dokumentacijo že pred transportom.
Koristni so predvsem:
- fotografije stroja pred prevozom,
- podatki o stroju,
- serijska številka,
- njegova vrednost,
- dokumentacija o stanju stroja,
- transportni nalog,
- podatki o prevozniku,
- dokazila o nakladanju,
- dokumentacija o pritrditvi,
- zapisnik o prevzemu.
Zakaj?
Ker lahko po škodi nastane vprašanje:
»Ali je bila ta poškodba na stroju že prej ali je nastala med prevozom?«
Če imate fotografijo stroja neposredno pred nakladanjem, je odgovor precej lažji.
Največja napaka je zavarovanje po principu »saj bo že pokrito«
Pri zavarovanju delovnih strojev je največ težav pogosto posledica napačnih predpostavk.
Podjetnik misli:
»Stroj je zavarovan.«
Prevoznik misli:
»Imam zavarovanje odgovornosti.«
Voznik misli:
»Stroj je dobro pritrjen.«
In ko pride do škode, se ugotovi, da je vsak od njih pričakoval nekaj drugega.
Takrat je prepozno.
Zavarovanje se ureja pred škodo, ne po njej.
Kaj vprašati zavarovalnega svetovalca?
Če podjetje pogosto prevaža delovne stroje, je smiselno dobiti jasne odgovore na naslednja vprašanja:
- Ali moje zavarovanje krije škodo na stroju med prevozom?
- Ali je kritje veljavno tudi pri nakladanju in razkladanju?
- Ali je kritje drugačno, če stroj prevaža zunanji prevoznik?
- Ali je stroj zavarovan tudi med prevozom na drugo lokacijo?
- Ali je krita kraja med transportom?
- Kaj velja, če se stroj poškoduje zaradi napačnega nakladanja?
- Kaj velja, če škodo povzroči prevoznik?
- Ali je treba vsak prevoz posebej prijaviti?
- Ali obstajajo omejitve glede območja oziroma države prevoza?
- Kakšna je zavarovalna vsota in ali ustreza dejanski vrednosti stroja?
Če na katero od teh vprašanj ne dobite jasnega odgovora, je to znak, da je treba zavarovanje podrobneje pregledati.
Pri dragem stroju se splača razmišljati vnaprej
Delovni stroj je lahko največja posamezna investicija podjetja.
Zato je škoda med prevozom lahko precej več kot samo neprijetnost.
Če je stroj nekaj tednov izven uporabe, lahko podjetje izgubi tudi prihodek. Gradbišče se lahko ustavi. Treba je najeti nadomestni stroj. Nastanejo dodatni stroški.
Zato se pri zavarovanju ni smiselno vprašati samo:
»Koliko me bo stalo zavarovanje?«
Bolj pomembno vprašanje je:
»Koliko me lahko stane en sam dan, če tega stroja ne morem uporabljati?«
To je precej bolj realen način razmišljanja o tveganju.
Za konec
Če delovni stroj pogosto prevažate med različnimi lokacijami, ga ne obravnavajte samo kot stroj, ki je zavarovan na svojem običajnem mestu.
Njegovo tveganje se spremeni v trenutku, ko ga naložite na transportno vozilo.
Takrat se pojavijo nova vprašanja: nakladanje, pritrditev, prevoz, razkladanje, odgovornost prevoznika, prometne nesreče in morebitna kraja.
Zato preverite zavarovanje še preden stroj naslednjič odpelje na pot.
Če imate drag delovni stroj in niste prepričani, ali je med prevozom ustrezno zavarovan, je smiselno pridobiti konkretno ponudbo in pri tem zavarovalnemu svetovalcu natančno povedati, kako, kam in kako pogosto stroj prevažate.
Pri zavarovanju namreč ni najpomembnejše, kaj piše na prvi strani police.
Pomembno je, kaj bo pisalo na odločbi, ko bo škoda že nastala.