Suša je za kmeta nekoliko drugačna nevarnost kot toča, vihar ali pozeba.
Toča pride nenadoma. Pozeba lahko v eni noči poškoduje pridelek. Pri suši pa je problem pogosto počasnejši. Dnevi minevajo brez dovolj padavin, tla izgubljajo vlago, rastline začnejo zaostajati v razvoju in pridelek je vse bolj vprašljiv.
Kmet pri tem pogosto gleda v nebo in čaka na dež.
Toda dežja ni.
In takrat se pojavi zelo pomembno vprašanje:
Ali zavarovanje posevkov krije tudi škodo zaradi suše?
Odgovor ni tako preprost kot pri toči.
Sušo je mogoče zavarovati, vendar ne kot avtomatično kritje pri vsakem zavarovanju posevkov. Za sušo obstajajo posebna zavarovanja oziroma kritja, pri katerih so določeni pogoji, obdobje zavarovanja in način ugotavljanja sušnih razmer. Eden od aktualnih produktov na slovenskem trgu na primer temelji na merjenju pomanjkanja vlage v tleh in omogoča zavarovanje določenih poljščin ter travinja.
To je pomembna razlika.
Suša lahko uniči pridelek, ne da bi uničila rastlino
Pri suši njiva pogosto ne izgleda tako dramatično kot po toči.
Ni nujno, da so rastline poležane ali fizično poškodovane.
Rastline so lahko še vedno na njivi, vendar ne rastejo tako, kot bi morale.
Koruza začne zvijati liste. Rast se upočasni. Storži se slabše razvijajo. Pri drugih poljščinah se zmanjša pridelek ali kakovost. Travinje daje manj krme.
Za kmeta pa je rezultat zelo konkreten:
manj pridelka pomeni manj prihodka.
In to se lahko zgodi kljub temu, da je bilo v njivo vloženo skoraj enako kot v normalnem letu.
Seme je bilo plačano. Gnojilo je bilo plačano. Gorivo je bilo porabljeno. Stroji so delali. Delo je bilo opravljeno.
Če zaradi suše namesto pričakovanega pridelka dobimo bistveno manj, stroški preteklega dela ne izginejo.
Zakaj je zavarovanje suše drugačno?
Pri klasičnem razmišljanju o zavarovanju si človek predstavlja, da pride cenilec na njivo, pogleda poškodovane rastline in oceni škodo.
Pri suši je lahko sistem precej drugačen.
Pri nekaterih zavarovanjih se škoda zaradi suše ugotavlja na podlagi pomanjkanja vlage v tleh v primerjavi z dolgoletnim povprečjem.
Pri aktualnem produktu za zavarovanje suše se stanje vlage v tleh spremlja s satelitskimi meritvami, podatki pa se uporabljajo za določanje kategorije suše in posledično obveznosti zavarovalnice.
To je zanimiv pristop.
Ne gre torej samo za vprašanje:
»Ali je bila letos njiva suha?«
Ampak za bolj natančno določitev, kako izrazito je bilo pomanjkanje vlage in ali so bili izpolnjeni pogoji za zavarovalno izplačilo.
Ali lahko zavarujem koruzo pred sušo?
Pri nekaterih aktualnih zavarovanjih je odgovor da.
Med poljščinami, ki jih je mogoče vključiti v konkretno zavarovanje suše, so na primer koruza za zrnje, silažo in seme, oljne buče, soja, sladkorna pesa ter sončnice.
Toda tukaj je pomembna podrobnost:
ni vsaka koruza avtomatično zavarovana pred sušo samo zato, ker imate sklenjeno zavarovanje posevkov.
Treba je preveriti konkretno kritje.
To je podobno kot pri avtomobilskem zavarovanju. Dejstvo, da imate avtomobil zavarovan, še ne pomeni, da je avtomatsko zavarovano vse, kar se mu lahko zgodi.
Pri kmetijskem zavarovanju je enako.
Kaj pa travinje?
Suša ni problem samo za njivske posevke.
Velik problem je lahko tudi pri travinju.
Če je pomlad oziroma poletje suho, trava slabše raste. Posledica je manjša količina krme.
Za živinorejsko kmetijo je to lahko zelo konkretna težava.
Manj trave pomeni manj krme iz lastne proizvodnje.
Potem je treba manjkajočo krmo kupiti.
In tukaj se finančna posledica suše pokaže na drug način:
kar ni zraslo na travniku, je treba morda kupiti drugje.
Aktualna zavarovanja suše lahko vključujejo tudi travnike, pašnike in določene druge oblike travinja, pri čemer so pogoji lahko drugačni kot pri poljščinah.
Kdaj se zavarovanje suše sklene?
To je ena od stvari, ki jo mora kmet poznati pred začetkom sušnega obdobja.
Pri enem od aktualnih produktov za sušo je na primer določeno, da se zavarovanje sklene do 1. junija, kritje pa velja od 15. junija do 14. avgusta. Pri jesenskih poljščinah so navedene določene kulture, kot so koruza, soja, oljne buče, sladkorna pesa in sončnice. (Triglav)
To pomeni nekaj zelo preprostega:
zavarovanja suše ne urejamo takrat, ko je njiva že suha in je škoda že očitna.
Takrat je lahko za zavarovanje že prepozno.
Zavarovanje je namenjeno prihodnjemu tveganju, ne že nastali škodi.
Zakaj je pri suši pomemben čas?
Predstavljajte si kmeta, ki v začetku junija vidi lepo koruzo.
Rastline imajo dovolj vlage. Vse kaže dobro.
Nato pride dolgo vroče obdobje brez padavin.
Teden.
Še en teden.
Nato še en.
Rastline imajo vedno večje težave.
Če zavarovanje ni urejeno pravočasno, kmet nosi celotno tveganje sam.
Zato je pri zavarovanju suše čas sklenitve enako pomemben kot sama vsebina zavarovanja.
Ali država subvencionira zavarovanje suše?
Tukaj je treba biti zelo natančen.
Država trenutno za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov sofinancira 70 % obračunane zavarovalne premije, vendar uradni seznam tveganj, za katera velja to sofinanciranje, vključuje točo, požar, udar strele, pozebo, poplavo ter vihar oziroma viharni veter. Suša na tem seznamu ni navedena.
To pomeni, da ne smemo avtomatično reči:
»Ker država subvencionira kmetijska zavarovanja s 70 %, je subvencionirano tudi zavarovanje suše.«
To ni pravilno.
Pri suši je treba preveriti konkretno zavarovanje in pogoje, vključno s tem, ali in kako je določeno kritje vključeno v sistem sofinanciranja.
To je še en razlog, zakaj je pri kmetijskih zavarovanjih dobro pogledati konkretno ponudbo in ne samo splošnega imena zavarovanja.
Kako se pri suši sploh določi škoda?
To je verjetno eno najbolj zanimivih vprašanj.
Če je pri toči mogoče videti poškodovane rastline, pri suši pogosto ni tako enostavno.
Pri aktualnem zavarovanju suše se pomanjkanje vlage v tleh spremlja s pomočjo satelitskih meritev. Podatki se pridobivajo dnevno in uporabljajo za določanje kategorije suše za posamezno območje.
To pomeni, da se lahko zavarovanje opira na objektivne podatke o stanju vlage v tleh, ne samo na subjektivno oceno:
»Letos je bilo pa res suho.«
To je pomembno tako za kmeta kot za zavarovalnico.
Suša ni vedno enako huda
Tudi suša ima različne stopnje.
Nekaj tednov brez dežja v obdobju, ko ima zemlja še dovolj zaloge vlage, ni enako kot dolgotrajno pomanjkanje padavin v času največjih potreb rastlin po vodi.
Zato so lahko pri zavarovanju določene različne kategorije suše.
Pri aktualnem produktu so na primer opredeljene kategorije zmerne, hujše in hude suše, pri čemer se upošteva tudi obdobje zgodnjega in visokega poletja.
To je pomembno, ker mora biti zavarovanje dovolj jasno določeno, da kmet ve:
kaj mora nastati, da pride do izplačila.
Kaj če imam namakanje?
To je lahko pomembno vprašanje pri izbiri zavarovanja.
Če ima kmet namakalni sistem in lahko v sušnem obdobju dodaja vodo, je njegova izpostavljenost lahko drugačna kot pri kmetu, ki je v celoti odvisen od padavin.
Zato je pri pripravi zavarovanja smiselno povedati tudi:
- katere površine namakate,
- katere ne,
- katere kulture pridelujete,
- na kakšni zemlji pridelujete,
- koliko hektarjev imate,
- kakšen pridelek običajno pričakujete.
Šele takrat lahko ocenimo, ali je določeno kritje sploh smiselno.
Največja napaka je, da zavarujemo samo tisto, česar se najbolj bojimo
Kmet pogosto reče:
»Mene skrbi toča.«
Drug reče:
»Pri nas je problem pozeba.«
Tretji pa:
»Pri nas je vsako leto več suše.«
Vsaka kmetija ima svojo zgodbo.
Na eni lokaciji je večja nevarnost toča, na drugi pozeba, na tretji suša. Nekje je pomembna poplava, drugje vihar.
Zato je bolje kot vprašanje:
»Katero zavarovanje je najboljše?«
postaviti vprašanje:
»Katera tveganja lahko moji kmetiji povzročijo največjo finančno škodo?«
Potem se začne prava analiza.
Suša in podnebne spremembe
O suši se danes ne govori več samo kot o občasnem slabem letu.
Ministrstvo za kmetijstvo opozarja, da so kmetijska gospodarstva zaradi vse pogostejših in intenzivnejših neugodnih vremenskih razmer bolj izpostavljena tveganjem. Država zato poleg zavarovanj podpira tudi preventivne ukrepe, med drugim razvoj namakalnih sistemov.
To je pomembno sporočilo za kmeta.
Ni smiselno čakati, da bo vsako leto normalno.
Pri načrtovanju kmetijske proizvodnje je vse bolj pomembno razmišljati tudi o tem, kaj se zgodi, če vreme ne bo takšno, kot smo ga vajeni.
Zavarovanje ne nadomesti namakanja
Če ima kmet možnost namakanja, je to lahko pomemben ukrep za zmanjševanje posledic suše.
Zavarovanje pa ima drugačno nalogo.
Namakanje lahko pomaga rastlini.
Zavarovanje pomaga finančno obvladovati tveganje, če kljub vsem ukrepom pride do zavarovalnega dogodka oziroma so izpolnjeni pogoji za izplačilo.
Zato ni nujno:
namakanje ALI zavarovanje.
Lahko je:
namakanje + dobra kmetijska praksa + zavarovanje.
Vsak ukrep rešuje svoj del problema.
Kaj morate preveriti, če razmišljate o zavarovanju suše?
Preden sklenete zavarovanje, si je dobro odgovoriti na nekaj zelo konkretnih vprašanj.
Katere kulture so vključene?
Ni nujno, da lahko pred sušo zavarujete vse, kar pridelujete.
Katero obdobje je zavarovano?
Suša v juniju ni nujno obravnavana enako kot suša v avgustu.
Kako se določa suša?
Ali se upošteva količina padavin, vlaga v tleh, satelitski podatki ali drug kriterij?
Kdaj pride do izplačila?
Pomembno je razumeti, kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni.
Kakšna je zavarovalna vsota oziroma višina možnega izplačila?
Zavarovanje mora imeti za kmetijo dejanski pomen.
Kakšna je cena?
In predvsem: koliko od te cene dejansko plačate sami?
Se zavarovanje suše splača?
Na to ni mogoče odgovoriti z eno številko.
Če imate majhno površino in je posledica suše za vas relativno majhna, je lahko odločitev drugačna.
Če pa imate večje površine koruze, soje ali drugih občutljivih kultur, je lahko izguba pridelka zaradi dolgotrajne suše zelo pomembna.
Poleg tega ne smemo gledati samo na prihodek, ki ga izgubimo.
Pomembno je pogledati tudi stroške, ki so že nastali.
Če ste v pridelek vložili več tisoč evrov, pridelek pa zaradi suše bistveno zaostane, je finančni rezultat lahko precej slabši, kot kaže samo cena zavarovanja.
Torej – ali zavarovanje posevkov krije sušo?
Da, sušo je mogoče zavarovati, vendar ne smemo predpostaviti, da je avtomatično vključena v vsako zavarovanje posevkov.
Obstajajo posebna kritja za sušo, pri katerih so lahko zavarovane določene poljščine in travinje, določeni pa so tudi obdobje zavarovanja, kategorije suše in način ugotavljanja pomanjkanja vlage.
In še nekaj je pomembno:
trenutno 70-odstotno državno sofinanciranje zavarovanj posevkov, nasadov in plodov velja za v uradni shemi navedena tveganja – točo, požar, udar strele, pozebo, poplavo in vihar – zato suše ne smemo avtomatično enačiti s temi subvencioniranimi kritji.
Pri suši je zato še posebej pomembno, da se pogleda konkretno zavarovanje, ne samo ime produkta.
Želite preveriti, ali lahko pred sušo zavarujete svoje posevke?
Če imate koruzo, sojo, oljne buče, sladkorno peso, sončnice, travinje ali druge kulture in vas skrbi, kaj bi daljše sušno obdobje pomenilo za vaš pridelek, je smiselno preveriti možnosti preden se suša začne.
Preverili bomo možnosti zavarovanja in vam pomagali ugotoviti, ali je za vašo kmetijo smiselno zavarovanje pred sušo in kakšno kritje bi vam dejansko koristilo.