Pozeba je ena tistih nevarnosti, na katero kmet pogosto ne more vplivati.
Lahko narediš vse, kar je treba. Pravočasno poseješ, pognojiš, obdelaš njivo in spremljaš vremensko napoved. Pridelek lepo napreduje. Potem pa pride hladna noč.
Temperatura pade pod mejo, pri kateri rastlina še lahko normalno nadaljuje razvoj. Zjutraj je na njivi mogoče videti posledice – poškodovane rastline, ovenele dele, uničene cvetove ali zmanjšan potencial pridelka.
In takrat se pojavi vprašanje:
Ali mi zavarovanje posevkov krije škodo zaradi pozebe?
Odgovor je da – pozeba je med nevarnostmi, za katere je mogoče zavarovati posevke, nasade in plodove, pri zavarovanjih, ki izpolnjujejo pogoje za državno sofinanciranje. Trenutno država za takšna zavarovanja sofinancira 70 % obračunane premije.
Vendar je pri pozebi še posebej pomembno, kaj točno je zavarovano in pod kakšnimi pogoji.
Pozeba lahko pride v nekaj urah
Pri toči je škoda pogosto zelo očitna.
Ko pride močna toča, je lahko že na prvi pogled jasno, da je pridelek poškodovan.
Pri pozebi je lahko zgodba nekoliko drugačna.
Hladna noč lahko poškoduje rastlino v določenem razvojnem obdobju, posledice pa niso vedno takoj popolnoma vidne. Škoda se lahko pokaže šele kasneje, ko rastlina ne razvije plodu, klas ne napolni zrnja ali pridelek doseže bistveno manjši donos od pričakovanega.
Zato je pri zavarovanju pomembno, da ne gledamo samo na vprašanje:
»Ali je pozeba zavarovana?«
Pomembno je tudi:
Kateri pridelek je zavarovan, v katerem obdobju velja kritje in kako se ugotavlja škoda?
Katere posevke je mogoče zavarovati pred pozebo?
Odvisno od konkretnega zavarovalnega produkta je mogoče zavarovati različne vrste kmetijske proizvodnje.
Med njimi so lahko:
- žita,
- koruza,
- druge poljščine,
- vrtnine,
- sadje,
- vinogradi,
- hmelj in druge kulture.
Vendar niso pri vseh kulturah pogoji enaki.
Na primer, pri enem od aktualnih zavarovanj so posevki in plodovi zavarovani pred točo, požarom in strelo v temeljnem zavarovanju, medtem ko je spomladanski mraz oziroma pozeba pri vinogradih navedena kot dodatno zavarovanje. To lepo pokaže, zakaj ni dovolj vprašati samo, ali zavarovalnica »zavaruje posevke«. Preveriti je treba konkretno ponudbo in pogoje za vašo kulturo.
Zakaj je pri pozebi pomembna razvojna faza rastline?
Predstavljajte si vinograd.
Trta je začela odganjati. Vse kaže na dobro sezono. Potem pride nekaj zelo hladnih noči.
Če so mladi poganjki oziroma cvetovi poškodovani, posledice niso nujno enake kot pri pozebi v drugem obdobju razvoja.
Podobno velja za druge kulture.
Rastlina ni ves čas enako občutljiva.
Zato mora biti pri zavarovanju jasno določeno, v katerem obdobju in pod katerimi pogoji zavarovanje velja.
To je ena od stvari, ki jih je bolje razjasniti ob sklenitvi police kot pa po nastanku škode.
Pozeba ne pomeni vedno popolnega uničenja pridelka
To je pomembno.
Kmetijska škoda ni vedno:
0 % ali 100 %.
Pozeba lahko poškoduje samo del rastlin ali zmanjša pričakovani pridelek.
Na eni parceli je lahko škoda večja, na drugi manjša. Tudi na isti rastlini je lahko poškodovan samo določen del.
Zato se pri škodi ugotavlja, kakšen je dejanski obseg poškodbe in kakšne so posledice za pričakovani pridelek, skladno s pogoji konkretnega zavarovanja.
To je tudi razlog, zakaj je dobro, da kmet po škodnem dogodku ne poskuša sam narediti dokončnega zaključka, da »ni tako hudo« ali da »je vse uničeno«.
Pomembna je strokovna ocena škode.
Kaj pa, če pozeba pride, ko je pridelek skoraj pripravljen?
Tudi to je lahko velik problem.
Kmet je do takrat že vložil veliko denarja in dela.
Plačani so:
- seme,
- gnojila,
- gorivo,
- škropiva,
- strojne storitve,
- delo,
- najem zemljišča in drugi stroški.
Pričakuje pa tudi prihodek od pridelka.
Če pozeba zmanjša pridelek, se lahko prihodki močno zmanjšajo, medtem ko večina že nastalih stroškov ostane.
To je bistvo kmetijskega zavarovanja.
Ne prepreči pozebe.
Pomaga pa zmanjšati finančni udarec, ki ga lahko povzroči izguba pridelka.
Kaj pomeni 70-odstotno sofinanciranje?
Pri zavarovanju posevkov, nasadov in plodov država trenutno sofinancira 70 % obračunane zavarovalne premije, skupaj z davkom od prometa zavarovalnih poslov.
To je pomembna sprememba za kmeta, ki razmišlja, ali se mu zavarovanje splača.
Če je bila cena zavarovanja nekoč glavni razlog za odlašanje, je danes smiselno narediti konkreten izračun in pogledati, koliko dejansko plača kmet sam.
Pri upravičenem zavarovanju se postopek uveljavljanja sofinanciranega dela praviloma izvede prek zavarovalnice, tako da kmet ne vlaga samostojne vloge za povračilo tega dela premije.
Seveda pa mora kmet izpolnjevati pogoje, ki jih določa uredba.
Pri subvencioniranem zavarovanju je pomembna tudi franšiza
To je podatek, ki ga marsikdo spregleda.
Pri zavarovanjih posevkov, nasadov in plodov, ki se sofinancirajo po veljavnih pravilih, mora biti zavarovalno kritje povezano z odbitno franšizo najmanj 15 % zavarovalne vsote na posamezni zavarovani površini. Odkup franšize do oziroma v višini 15 % se ne sofinancira.
Kaj to pomeni v praksi?
Pomeni, da pri izbiri zavarovanja ni pomembna samo premija.
Pogledati je treba celotno sliko:
koliko plačam – kaj je zavarovano – kakšna je zavarovalna vsota – kakšna je franšiza – in koliko lahko dobim ob škodi.
Šele takrat lahko ocenimo, ali je zavarovanje za določeno kmetijo smiselno.
Kaj mora kmet preveriti pred zavarovanjem pred pozebo?
Pred podpisom police bi bilo smiselno dobiti jasne odgovore vsaj na naslednja vprašanja.
1. Ali je moja kultura zavarovana pred pozebo?
Ne predvidevajte.
Vprašajte za konkretno kulturo in konkretno zavarovalno kritje.
2. Kdaj začne veljati zavarovanje?
To je pri pozebi zelo pomembno.
Če pride hladna noč pred začetkom zavarovalnega kritja, zavarovanje seveda ne more retroaktivno pokriti že nastale škode.
3. Do kdaj velja kritje?
Tudi to je pomembno, saj se občutljivost različnih kultur in razvojnih faz skozi sezono spreminja.
4. Kako se ugotavlja škoda?
Dobro je vedeti, kdo oceni škodo, kdaj se opravi ogled in kako se določi zmanjšanje pridelka.
5. Kakšna je zavarovalna vsota?
Ta mora biti smiselno določena glede na pričakovani pridelek in vrednost proizvodnje.
6. Kakšna je franšiza?
To neposredno vpliva na finančni rezultat ob škodi.
7. Ali je mogoče uveljavljati državno sofinanciranje?
Pri upravičenih zavarovanjih posevkov, nasadov in plodov je trenutno sofinanciranje 70 %, vendar morajo biti izpolnjeni predpisani pogoji.
Zavarovanje ni nadomestilo za preventivo
Pomembno je razumeti še nekaj.
Zavarovanje in preventiva nista tekmeca.
Kmet lahko uporablja različne ukrepe za zmanjševanje posledic pozebe, zavarovanje pa je dodatna finančna zaščita.
Tudi država trenutno poudarja kombinacijo preventive in zavarovanj. Med preventivnimi ukrepi na področju pozebe navaja tudi oroševalne sisteme, poleg drugih ukrepov za zmanjševanje vremenskih tveganj.
Dobra kmetijska praksa je zato pogosto sestavljena iz več plasti:
preprečevanje škode + zmanjševanje tveganja + zavarovanje finančnih posledic.
Kaj pa, če pozeba poškoduje samo del njive?
Tudi v takšnem primeru je pomembno, da škodo prijavite skladno s pogoji police.
Ne odločajte sami, da je škoda »premajhna«, in ne poskušajte sami ocenjevati končnega izpada pridelka.
Pri pozebi je lahko začetna slika drugačna od končnega rezultata.
Rastlina se lahko delno opomore, lahko pa se šele kasneje pokaže, da bo pridelek bistveno manjši.
Zato je pri škodnem dogodku pomembno ravnati tako, kot določajo zavarovalni pogoji, in omogočiti ustrezno oceno škode.
Se zavarovanje pred pozebo splača?
Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti enako za vsako kmetijo.
Za nekoga je tveganje majhno.
Za drugega je lahko ena sama pozeba dovolj, da povzroči več tisoč evrov izgube.
Pri odločitvi zato ni najbolj pomembno vprašanje:
»Koliko stane zavarovanje?«
Bolj pomembno vprašanje je:
»Koliko me lahko stane, če pozeba uniči pomemben del pridelka?«
Šele ko poznate oba zneska, lahko začnete realno primerjati.
In danes, ko država za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov sofinancira 70 % premije, je vsekakor smiselno preveriti konkretno ponudbo, namesto da odločitev sprejmete samo na podlagi občutka, da je zavarovanje predrago.
Torej – ali zavarovanje posevkov krije pozebo?
Da, pozeba oziroma spomladanski mraz je lahko vključena v zavarovanje kmetijske proizvodnje.
Toda ni dovolj, da na polici piše samo »zavarovanje posevkov«.
Pomembno je preveriti konkretno kulturo, zavarovana tveganja, obdobje kritja, zavarovalno vsoto, franšizo in pogoje za izplačilo škode.
Ker je pri kmetovanju ena stvar skoraj vedno enaka:
na vreme ne moremo vplivati. Lahko pa vplivamo na to, koliko finančnega tveganja bomo prevzeli sami.
Želite preveriti, kako bi lahko pred pozebo zaščitili svojo kmetijo?
Ne ugibajte, ali bi bilo vaše zavarovanje dovolj šele takrat, ko pride hladna noč.
Preverili bomo možnosti zavarovanja in vam pomagali ugotoviti, kakšna zaščita pred pozebo bi bila za vašo kmetijo smiselna.