Ko pride toča, je lahko vsega konec v nekaj minutah.
Še dopoldne je pšenica lepo stala na njivi, koruza je obetala dober pridelek, sadovnjak je bil poln plodov. Potem pride neurje. Nekaj minut udarjanja ledenih zrn in pridelek, v katerega je kmet vlagal mesece dela, je lahko močno poškodovan ali celo uničen.
Zato je vprašanje »Ali zavarovanje posevkov krije točo?« zelo pomembno.
Kratek odgovor je: da, toča je eno od ključnih tveganj, pred katerim je mogoče zavarovati posevke. Vendar je pri zavarovanju pomembno, kaj natančno je zavarovano, za koliko in pod kakšnimi pogoji. (Portal GOV.SI)
Toča ni samo škoda na rastlini
Ko govorimo o škodi zaradi toče, pogosto pomislimo samo na poškodovane rastline.
Toda za kmeta je posledica precej večja.
Če toča poškoduje pšenico, koruzo, ječmen, oljno ogrščico, vrtnine ali drug pridelek, ne izgine samo del pridelka. V pridelek je bilo pred tem že vloženega veliko denarja:
- seme,
- gnojilo,
- zaščitna sredstva,
- gorivo,
- delo,
- strojna obdelava,
- najem zemljišča,
- drugi stroški pridelave.
Če je pridelek zaradi toče bistveno zmanjšan, se lahko močno zmanjša tudi prihodek, s katerim bi kmet pokril te stroške.
Prav zato zavarovanje posevkov ni namenjeno temu, da bi preprečilo točo. Tega seveda ne more.
Njegov namen je, da finančne posledice škode ne padejo v celoti na kmetijo.
Kaj lahko krije zavarovanje posevkov?
Pri zavarovanju posevkov je toča praviloma eno od osnovnih zavarovanih tveganj. Država trenutno sofinancira zavarovanje posevkov, nasadov in plodov pred točo, požarom, udarom strele, pozebo, poplavo ter viharjem oziroma viharnim vetrom.
Pri konkretni zavarovalni polici pa je treba pogledati pogoje.
Pri nekaterih zavarovanjih je na primer toča vključena v temeljno kritje, medtem ko so druga tveganja lahko dodatna. Zato ni dovolj vprašati samo:
»Ali imam zavarovane posevke?«
Bolj pomembno vprašanje je:
»Kaj točno imam na polici zavarovano?«
To je velika razlika.
Kaj se zgodi, če toča poškoduje samo del pridelka?
To je eno najpomembnejših vprašanj.
Toča namreč pogosto ne uniči celotne njive.
Lahko poškoduje 20, 30, 50 ali 80 odstotkov pričakovanega pridelka. Škoda je lahko različna tudi na posameznih delih iste parcele.
Zavarovanje zato ni nujno zgodba »vse ali nič«.
Pri ugotavljanju škode se upoštevajo pogoji konkretnega zavarovanja, zavarovana kultura, pričakovani pridelek, stopnja poškodovanosti in drugi elementi, določeni s polico.
Za kmeta je zato pomembno, da že ob sklenitvi zavarovanja razume, kako se bo škoda ugotavljala in kako bo določena višina zavarovalnine.
Zelo pomembna je zavarovalna vsota
Predstavljajte si, da imate hektar pšenice.
Če je pričakovani pridelek 7.000 kilogramov in je dogovorjena zavarovalna cena določena tako, da predstavlja zavarovalna vsota na hektar 1.250 evrov, je to osnova za izračun zavarovanja.
Če toča pridelek močno poškoduje, se zavarovalnina ne določa kar po občutku.
Upoštevajo se pravila konkretnega zavarovanja in ugotovljena škoda.
Tudi zavarovalna vsota zato ni nepomembna številka na polici. Od nje je lahko odvisna višina zaščite, ki jo ima kmetija v primeru velike škode.
Kot primer konkretnega produkta: pri enem od aktualnih primerov zavarovanja pšenice je zavarovalnica za določeno zavarovalno vsoto in izbrano raven jamstva prikazala tudi izračun izplačila pri delni oziroma popolni škodi zaradi toče. To lepo pokaže, da se zavarovalnina navezuje na dogovorjene parametre zavarovanja in ne zgolj na dejstvo, da je »padala toča«.
Kaj pa odbitna franšiza?
Tu se marsikateri kmet prvič sreča z izrazom odbitna franšiza.
Po domače povedano: pri škodi ni nujno, da zavarovalnica krije prav vsak evro škode od prvega evra naprej.
Pri zavarovanjih, za katera se uveljavlja državno sofinanciranje, mora biti pri zavarovanju posevkov, nasadov in plodov zavarovalno kritje z odbitno franšizo najmanj 15 % zavarovalne vsote na posamezni zavarovani površini. Odkup franšize do oziroma v višini 15 % se ne sofinancira.
To je pomemben podatek, ki ga je dobro poznati pred podpisom police, ne šele takrat, ko pride do škode.
Koliko zavarovanje stane?
Cena ni enaka za vse kmete.
Odvisna je od kulture, pričakovanega pridelka, zavarovalne vrednosti, območja, izbranega kritja, ravni jamstva in drugih pogojev.
Toda pri kmetijskih zavarovanjih je danes zelo pomemben še en podatek.
Država trenutno sofinancira 70 % obračunane premije za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov, skupaj z davkom od prometa zavarovalnih poslov.
To pomeni, da je lahko dejanski strošek za kmeta precej nižji, kot bi bil brez sofinanciranja.
Pri tem zavarovalnica ob sklenitvi zavarovanja praviloma uredi tudi postopek uveljavljanja sofinanciranega dela premije, če kmet izpolnjuje predpisane pogoje.
Ali se splača zavarovati samo pred točo?
To je odvisno od posamezne kmetije.
Nekdo ima velike površine koruze. Drug ima pšenico. Tretji ima sadovnjak, vinograd ali vrtnine. Nekdo ima zemljišča na območju, kjer so neurja s točo pogosta, drugje je tveganje drugačno.
Zato univerzalen odgovor ne obstaja.
Pomembno pa je, da pri razmišljanju ne gledate samo na ceno zavarovanja, ampak tudi na vprašanje:
Koliko bi me stala škoda, če pridelek zaradi toče izgubim?
Če je odgovor nekaj tisoč evrov, je pogled na premijo precej drugačen.
Zavarovanje je namreč strošek vnaprej, škoda zaradi toče pa lahko pride nenadoma in v najslabšem trenutku.
Toča lahko pride, ko je pridelek skoraj pripravljen
To je še posebej boleče.
Kmet je lahko več mesecev delal za pridelek. Vložki so že plačani. Žetev je blizu. Prihodek je praktično pred vrati.
Potem pride neurje.
Če je pridelek poškodovan, lahko kmet ostane brez pomembnega dela prihodka, stroški, ki jih je imel s pridelavo, pa ostanejo.
Ravno zato je pri zavarovanju pomembno razmišljati pred sezono in pred škodo, ne takrat, ko so na njivi že vidne posledice.
Kaj morate preveriti pred sklenitvijo?
Preden zavarujete posevek, je smiselno preveriti predvsem:
1. Katera kultura je zavarovana?
Ni dovolj, da veste, da imate »zavarovanje posevkov«. Preverite konkretno kulturo.
2. Ali je vključena toča?
Pri aktualnih zavarovanjih posevkov je toča lahko osnovno kritje, vendar je treba preveriti konkretno ponudbo in pogoje.
3. Kolikšna je zavarovalna vsota?
Ta mora biti smiselno povezana s pričakovanim pridelkom in dogovorjenimi pogoji.
4. Kakšna je franšiza?
To neposredno vpliva na to, koliko škode ostane v breme kmetije.
5. Kdaj začne in kdaj preneha zavarovalno kritje?
Pomembno je, da je pridelek zavarovan v obdobju, ko je izpostavljen tveganju.
6. Kako se ugotavlja škoda?
Dobro je vedeti, kako bo potekal ogled in ocena škode, če do nje pride.
7. Ali ste upravičeni do državnega sofinanciranja?
Trenutno znaša za posevke, nasade in plodove 70 % obračunane premije, vendar je treba izpolnjevati predpisane pogoje.
Največja napaka je, da gledate samo na ceno
»Koliko stane zavarovanje enega hektarja?« je razumljivo vprašanje.
Vendar ni najbolj pomembno.
Bolj pomembno je:
Kaj dobim za ta denar, če mi toča uniči pridelek?
Dve zavarovanji lahko na prvi pogled delujeta podobno, vendar imata različne zavarovalne vsote, franšize, ravni jamstva, omejitve in pogoje.
Zato najcenejša ponudba ni nujno tudi najboljša ponudba.
Pri kmetijskem zavarovanju je pomembno, da je zaščita prilagojena dejanski vrednosti proizvodnje in tveganju, ki ga nosi vaša kmetija.
In odgovor na začetno vprašanje?
Da. Zavarovanje posevkov lahko krije škodo zaradi toče in toča je med ključnimi tveganji, za katera država trenutno omogoča tudi sofinanciranje zavarovalne premije.
Toda sama beseda »zavarovanje« še ne pove dovolj.
Pomembno je vedeti, kateri posevek je zavarovan, kakšna je zavarovalna vsota, kakšna je franšiza, katera raven kritja je izbrana in kakšni so pogoji za izplačilo škode.
To so stvari, ki jih je bolje razčistiti pred neurjem.
Želite preveriti, kako bi lahko zavarovali svoje posevke?
Če želite preveriti, kaj bi za vašo kmetijo pomenilo zavarovanje pred točo, koliko bi znašala premija in kakšna zaščita bi bila za vas smiselna, nam pošljite povpraševanje.
Na podlagi teh podatkov lahko preverimo možnosti zavarovanja in vam pomagamo najti rešitev, ki je prilagojena vaši kmetiji.