Kaj če poškodba ni dovolj huda za invalidsko pokojnino?

 

Najhujši finančni položaj po poškodbi ni vedno takrat, ko človek ostane popolnoma nezmožen za delo.

Včasih je problem ravno vmes.

Poškodba ni tako huda, da bi bili upravičeni do invalidske pokojnine. Hkrati pa niste več takšni, kot ste bili pred nezgodo. Težko dvigujete bremena. Ne morete več dolgo stati. Roka ne deluje tako kot prej. Koleno boli pri vsakem koraku. Hrbet vam ne dovoli več opravljati dela, ki ste ga opravljali deset ali dvajset let.

In tukaj se pojavi neprijetno vprašanje:

Kaj pa zdaj?

Lahko ste sposobni za delo, vendar ne več za svoje delo

Beseda »sposoben za delo« lahko zveni precej drugače v pisarni kot v resničnem življenju.

Če delate za računalnikom, je lahko določena poškodba roke velika težava. Če ste obrtnik, voznik, skladiščnik, monter, gradbinec, natakar ali opravljate katero drugo fizično zahtevnejše delo, pa so lahko posledice še bolj očitne.

Morda lahko še vedno delate.

Toda vprašanje je, ali lahko še vedno opravljate delo, od katerega ste živeli do poškodbe.

Če ne morete več opravljati vseh nalog, lahko pride do spremembe delovnega mesta, zmanjšanja obsega dela ali nižjega prihodka.

Za podjetnika je lahko položaj še težji.

Če ste bili vi tisti, ki ste opravljali delo, iskali stranke, vozili na teren in ustvarjali prihodek, vam poškodba lahko neposredno zmanjša prihodke podjetja.

Invalidska pokojnina ni edina finančna posledica poškodbe

Ko ljudje razmišljajo o nezgodnem zavarovanju, pogosto pomislijo predvsem na najhujši scenarij.

Kaj pa, če ostanejo posledice, ki niso dovolj velike za invalidsko pokojnino, vendar pomembno vplivajo na vaše življenje?

Takrat lahko govorimo o trajnih posledicah poškodbe, zmanjšani delovni sposobnosti, spremembi načina dela in predvsem o finančni vrzeli, ki nastane med prihodki pred poškodbo in prihodki po njej.

In ta razlika je lahko precejšnja.

Recimo, da nekdo zaradi poškodbe še vedno lahko dela, vendar ne more več opravljati fizično zahtevnega dela. Preusmeri se na lažje delo, pri katerem zasluži manj.

Če je razlika 500 evrov na mesec, se na prvi pogled morda ne zdi katastrofalna.

Toda 500 evrov na mesec pomeni:

6.000 evrov na leto.

V petih letih je to že 30.000 evrov manj prihodka.

Poškodba se je zgodila enkrat. Finančna posledica pa se lahko ponavlja vsak mesec.

Tudi majhna omejitev je lahko za nekoga velika težava

Pomembno je razumeti, da posledic poškodbe ne moremo ocenjevati samo po tem, kako huda je poškodba na papirju.

Ista poškodba lahko različnim ljudem pomeni popolnoma različne posledice.

Za človeka, ki dela v pisarni, je določena omejitev morda obvladljiva.

Za električarja, frizerja, mehanika ali kirurga pa je lahko ista omejitev veliko večji problem.

Zato pri razmišljanju o nezgodnem zavarovanju ni pomembno samo vprašanje:

»Kaj če postanem invalid?«

Pomembno je tudi:

»Kaj če po poškodbi ostanem živ in delovno sposoben, vendar svojega dosedanjega dela ne morem več opravljati tako kot prej?«

Pri nezgodnem zavarovanju je pomembno, kaj imate dejansko sklenjeno

Tu pridemo do dela, ki ga ljudje pogosto spregledajo.

Ni dovolj, da imate sklenjeno nezgodno zavarovanje.

Pomembno je, kaj vaše zavarovanje dejansko krije.

Pri različnih policah so lahko vključena različna kritja in zavarovalne vsote. Pomembni so tudi pogoji zavarovanja, način ugotavljanja trajnih posledic, morebitne izključitve in druga pravila, ki določajo, kdaj in koliko se izplača.

Zato dve osebi z na videz podobnim nezgodnim zavarovanjem nista nujno enako zaščiteni.

Še posebej pomembna je višina zavarovalnih vsot.

Če ste zavarovanje sklenili pred desetimi ali petnajstimi leti, so se lahko vmes spremenili vaši prihodki, družinske obveznosti, krediti, način dela in življenjski standard.

Vaše zavarovanje pa je morda ostalo popolnoma enako.

Kaj bi se zgodilo z vašimi prihodki?

To je verjetno eno najbolj koristnih vprašanj, ki si ga lahko zastavite.

Ne:

»Ali imam nezgodno zavarovanje?«

Ampak:

»Kaj bi se finančno zgodilo, če bi zaradi poškodbe lahko delal manj ali pa ne bi mogel več opravljati svojega sedanjega dela?«

Poglejte svoje mesečne obveznosti.

Kredit.

Leasing.

Najemnina.

Položnice.

Hrana.

Stroški avtomobila.

Otroci.

Drugi družinski stroški.

In nato prihodke.

Koliko bi vam ostalo, če bi se vaš prihodek zaradi posledic poškodbe zmanjšal?

Prav ta razlika je pogosto tista, na katero ljudje začnejo razmišljati šele takrat, ko se nezgoda že zgodi.

Takrat pa je za sklenitev zavarovanja seveda prepozno.

Nezgodno zavarovanje ni nadomestilo za invalidsko pokojnino

Pomembno je tudi, da si ne ustvarjamo napačnih pričakovanj.

Nezgodno zavarovanje ni avtomatska zamenjava za invalidsko pokojnino in ne pomeni, da bo vsaka poškodba avtomatsko prinesla izplačilo.

Izplačilo je odvisno od konkretne police, kritij, zavarovalnih vsot in pogojev zavarovanja.

Njegov namen pa je lahko prav v tem, da vam ob posledicah nezgode zagotovi dodatno finančno zaščito.

Zato je smiselno gledati širšo sliko.

Ne samo:

»Ali bom dobil invalidsko pokojnino?«

Ampak:

»Kako bom finančno živel, če se moje zdravstveno stanje po poškodbi izboljša toliko, da lahko delam, vendar ne več tako kot prej?«

To je vprašanje, na katerega si velja odgovoriti še takrat, ko je vse v redu.

Preverite svojo zaščito, preden jo potrebujete

Poškodbe si nihče ne načrtuje.

Lahko pa načrtujete, kako boste finančno zaščiteni, če vam nezgoda spremeni življenje.

Če imate nezgodno zavarovanje, preverite, kaj dejansko vsebuje, kakšne so zavarovalne vsote in ali še ustreza vašim današnjim prihodkom, delu in obveznostim.

Morda ste zavarovanje sklenili pred leti, ko ste imeli drugačne prihodke in drugačen način življenja.

Zato ni najpomembnejše samo vprašanje, ali ste zavarovani.

Pomembno je, ali ste zavarovani dovolj in za situacije, ki bi vam lahko dejansko povzročile finančne težave.

Izpolnite kontaktni obrazec in nam pošljite sporočilo. Pregledali bomo vaše obstoječe nezgodno zavarovanje in skupaj preverili, kaj vam zagotavlja v primeru poškodbe ter ali je zaščita primerna za vaše današnje prihodke in obveznosti.