Zavarovanje posevkov je ena od odločitev, ki jo je najbolje sprejeti pred začetkom sezone, ne pa takrat, ko se nad njivo že zbirajo črni oblaki.
Kmet dobro ve, koliko dela, časa in denarja je vloženega v pridelek. Od priprave zemlje in setve do gnojenja, varstva rastlin in spravila lahko mine več mesecev. Vse to pa lahko v zelo kratkem času ogrozi toča, pozeba, vihar, poplava ali drug vremenski dogodek.
Zato vprašanje ni samo:
»Koliko stane zavarovanje?«
Pred sklenitvijo je treba vedeti predvsem:
Kaj zavarujem, pred čim sem zavarovan in koliko bom dejansko dobil, če pride do škode?
Najprej morate vedeti, kaj želite zavarovati
To se sliši samoumevno, vendar je pri pripravi zavarovanja zelo pomembno.
Ni dovolj podatek, da imate na primer 30 hektarjev kmetijskih površin.
Treba je vedeti:
- katere površine želite zavarovati,
- katere posevke imate,
- kakšna je pričakovana vrednost pridelka,
- kje so zemljišča,
- katere nevarnosti želite vključiti.
Pšenica, koruza, zelenjava, krompir, hmelj, sadje in drugi pridelki imajo različne značilnosti.
Zato tudi zavarovanje ni nujno enako za vse.
Druga pomembna stvar: pred čim ste sploh zavarovani?
Kmet lahko reče:
»Imam zavarovanje proti toči.«
Toda že tukaj se lahko začnejo vprašanja.
Ali so vključene tudi druge nevarnosti? Kakšni so pogoji za posamezno nevarnost? Kdaj začne veljati kritje? Ali obstajajo posebne omejitve?
Pri zavarovanju posevkov se lahko med drugim zavarujejo nevarnosti, kot so toča, požar, udar strele, pozeba, poplava in viharni veter, vendar je treba vedno pogledati konkretno zavarovalno ponudbo in pogoje.
Ni dobro sklepati, da je določena nevarnost vključena samo zato, ker jo običajno povezujemo s kmetijskim zavarovanjem.
Odločilna je zavarovalna pogodba.
Zavarovalna vsota mora imeti smisel
To je eden najpomembnejših delov celotne zgodbe.
Če je pričakovana vrednost pridelka 100.000 evrov, zavarovalna vsota pa je postavljena bistveno nižje, se mora kmet vprašati, ali je s tem res zaščitil tisto, kar želi zaščititi.
Po drugi strani tudi previsoka zavarovalna vsota ni rešitev.
Zato je treba čim bolj realno oceniti:
koliko pridelka pričakujem in koliko je ta pridelek vreden?
Pri tem je treba upoštevati vrsto kulture, pričakovani donos in druge dejavnike, ki vplivajo na vrednost proizvodnje.
Cilj ni imeti največje možne zavarovalne vsote.
Cilj je imeti smiselno zavarovalno vsoto.
Kaj pomeni franšiza?
Franšiza je izraz, ki ga mora kmet pred podpisom pogodbe dobro razumeti.
Poenostavljeno povedano gre za del škode oziroma tveganja, ki ga v določenem obsegu nosi sam.
Pri zavarovanju posevkov je lahko na primer določena odbitna franšiza, kar pomeni, da se pri izračunu škode upošteva dogovorjeni delež, ki ostane v breme zavarovanca.
Pri državnem sofinanciranju zavarovanja posevkov, nasadov in plodov je pomembno tudi pravilo glede odbitne franšize. Za sofinanciranje se upoštevajo premije za zavarovalno kritje z odbitno franšizo najmanj 15 % zavarovalne vsote na posamezni zavarovani površini.
Zato ni dovolj vprašati:
»Koliko stane zavarovanje?«
Vprašati je treba tudi:
»Kakšna je franšiza in kaj to pomeni zame v primeru škode?«
Najcenejša ponudba ni nujno najboljša
To je napaka, ki se lahko zgodi zelo hitro.
Kmet dobi dve ponudbi:
- prva stane 500 €,
- druga stane 700 €.
Prva je na prvi pogled boljša.
Toda če druga vključuje širše kritje, drugačno franšizo ali ugodnejše pogoje pri določenih nevarnostih, primerjava samo po ceni nima pravega smisla.
Pri zavarovanju je treba primerjati vsebino, ne samo številke na dnu ponudbe.
Zato si je pred odločitvijo dobro zapisati:
Kaj dobim za 500 €?
in
Kaj dobim za 700 €?
Šele potem lahko govorimo o tem, katera ponudba je boljša.
Pomembno je tudi, kdaj sklenete zavarovanje
Zavarovanja ne sklepamo takrat, ko je škoda že nastala.
To je očitno, vendar je pri kmetijski proizvodnji pomemben tudi čas sklenitve pred nastankom nevarnosti in pogoji, pod katerimi začne zavarovalno kritje veljati.
Zato ni dobro čakati do zadnjega trenutka.
Če veste, da boste določeno kulturo posejali, je smiselno že dovolj zgodaj preveriti možnosti zavarovanja.
Posebej pomembni so roki in pogoji konkretnega zavarovanja.
Ne predvidevajte, da lahko zavarovanje uredite kadarkoli.
Državno sofinanciranje lahko bistveno spremeni računico
Pri zavarovanju posevkov je danes pomemben tudi podatek o državnem sofinanciranju.
Za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov država pod določenimi pogoji sofinancira 70 % obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.
To pomeni, da je lahko dejanski strošek zavarovanja za kmeta precej nižji od polne premije.
Če je na primer upravičena obračunana premija 1.000 €, znaša 70 % 700 €, preostanek pa 300 €.
Toda pozor:
ni vsaka zavarovalna polica avtomatično upravičena do sofinanciranja.
Zato je treba preveriti, ali konkretno zavarovanje izpolnjuje pogoje.
Vedeti morate tudi, kaj se zgodi ob škodi
Veliko ljudi razmišlja o zavarovanju predvsem do trenutka, ko podpišejo pogodbo.
Pravi preizkus zavarovanja pa pride šele, ko se zgodi škodni dogodek.
Takrat je pomembno:
- kako in v kakšnem roku prijavite škodo,
- kako se škoda ocenjuje,
- katera dokumentacija je potrebna,
- kako se ugotavlja obseg poškodbe,
- kako se upošteva franšiza,
- kako se določi končna zavarovalnina.
To je vredno preveriti pred sklenitvijo, ne šele takrat, ko je njiva poškodovana.
»Polovica njive je uničena« še ne pomeni polovice izplačila
To je zelo pomembno.
Če kmet po toči pogleda njivo in oceni:
»Polovica je uničena,«
to še ne pomeni, da bo avtomatično dobil polovico zavarovalne vsote.
Ocena škode poteka v skladu s pravili konkretnega zavarovanja.
Upoštevajo se lahko vrsta pridelka, razvojna faza, stopnja poškodovanosti, pričakovani pridelek, zavarovalna vsota, franšiza in drugi elementi.
Zato je lahko dejanska zavarovalnina drugačna od prve ocene, ki jo kmet naredi na njivi.
Pomembno je, da pravilno navedete površine in pridelke
Pri sklenitvi zavarovanja je pomembna tudi natančnost podatkov.
Če imate več njiv in različne kulture, je treba jasno določiti, kaj je predmet zavarovanja.
Napaka v podatkih lahko povzroči nepotrebne težave, ko pride do škode.
Zato je bolje porabiti nekaj časa pri pripravi zavarovanja kot pozneje ugotavljati, da je bilo nekaj napačno navedeno ali da določena površina oziroma pridelek ni bil zavarovan tako, kot ste mislili.
Kaj pa če imate več različnih kultur?
Tudi to je treba dobro premisliti.
Kmet ima lahko na eni strani pšenico, na drugi koruzo, drugje zelenjavo ali drug pridelek.
Ni nujno, da imajo vsi enaka tveganja.
Pri nekaterih kulturah je določena nevarnost večja, pri drugih drugačna. Razlikujejo se tudi vrednosti pridelkov in način ugotavljanja škode.
Zato je smiselno zavarovanje pripraviti glede na dejansko strukturo vaše proizvodnje.
Pred podpisom postavite nekaj preprostih vprašanj
Če vam nekdo pripravlja ponudbo za zavarovanje posevkov, vprašajte:
Kaj je natančno zavarovano?
Katera tveganja so vključena?
Kakšna je zavarovalna vsota?
Kakšna je franšiza?
Kdaj začne kritje veljati?
Kako se ocenjuje škoda?
Koliko bom plačal po morebitnem državnem sofinanciranju?
Kaj moram narediti, če pride do škode?
Če na ta vprašanja ne dobite jasnega odgovora, pred podpisom vprašajte še enkrat.
Pri zavarovanju ni nič narobe, če želite razumeti, kaj kupujete.
Zavarovanje mora ustrezati vaši kmetiji
Vsaka kmetija ima svojo zgodbo.
Nekdo ima nekaj hektarjev pšenice.
Drugi ima veliko površin koruze.
Tretji ima zelenjavo visoke vrednosti.
Četrti ima sadovnjak.
Peti ima kombinirano proizvodnjo.
Zato tudi zavarovanje ne more biti enako za vse.
Dobro zavarovanje ni tisto, ki je na splošno najboljše. Dobro zavarovanje je tisto, ki ustreza vaši proizvodnji in tveganjem, ki jih sami ne želite nositi.
Kratek seznam pred sklenitvijo
Preden podpišete zavarovanje posevkov, preverite:
- Katere pridelke zavarujem?
- Katere površine zavarujem?
- Kakšna je pričakovana vrednost pridelka?
- Katera tveganja so vključena?
- Kakšna je zavarovalna vsota?
- Kakšna je franšiza?
- Kdaj začne veljati zavarovalno kritje?
- Kako se ugotavlja škoda?
- Koliko znaša moja premija?
- Ali je zavarovanje upravičeno do državnega sofinanciranja in koliko bom dejansko plačal sam?
Če imate na ta vprašanja jasne odgovore, ste že naredili velik korak.
Pred podpisom preverite, kaj dejansko kupujete
Zavarovanje posevkov ni samo še en strošek v sezoni.
Je odločitev o tem, koliko finančnega tveganja boste ob morebitni veliki škodi prevzeli sami in koliko ga boste prenesli na zavarovalnico.
Zato si je vredno vzeti čas in ponudbo pogledati celovito.
Preden podpišete zavarovanje, je dobro vedeti, kaj ste z njim zares zavarovali.