Kmet celo leto vlaga v pridelek.
Pripravi zemljo, kupi seme ali sadike, gnoji, škropi, obrezuje, kosí, skrbi za nasade in čaka, da bo pridelek dozorel. Vse to zahteva delo, čas in denar.
Potem pa lahko v nekaj minutah pride toča.
In uniči tisto, kar je kmet ustvarjal več mesecev.
Zato se pri marsikaterem kmetu slej ko prej pojavi vprašanje:
Ali se zavarovanje pred točo splača ali je bolje tvegati in prihraniti denar za premijo?
Enotnega odgovora ni. Je pa mogoče precej dobro oceniti, kaj je za posamezno kmetijo smiselno.
Toča ne vpraša, koliko ste vložili
To je ena največjih težav pri kmetovanju.
Stroški nastajajo skozi celo sezono, pridelek pa je na koncu vreden precej več kot takrat, ko ste začeli.
Pri pšenici, koruzi ali drugih poljščinah so vložki morda videti obvladljivi. Pri sadjarstvu, vinogradništvu ali intenzivni pridelavi pa je zgodba lahko precej drugačna.
Pomislite na sadovnjak.
Sadje je tik pred obiranjem. V nasad je bilo vloženih veliko ur dela in precej denarja. Pridelek ima svojo tržno vrednost.
Nato pride močna nevihta s točo.
V nekaj minutah so lahko poškodovani plodovi, veje in v nekaterih primerih tudi rastline.
Kmet pa ne izgubi samo dela prihodnjega prihodka. Izgubi lahko tudi velik del denarja, ki ga je že vložil v pridelavo.
Največja napaka je vprašanje: »Koliko stane zavarovanje?«
Pri odločanju o zavarovanju se veliko ljudi najprej vpraša, koliko bo znašala premija.
To je razumljivo.
Toda pri kmetijskem zavarovanju je pogosto pomembnejše drugo vprašanje:
Koliko bi me stala ena resna škoda zaradi toče?
Če je mogoče škodo brez večjih posledic pokriti iz lastnih sredstev, je odločitev ena.
Če bi večja škoda pomenila težave pri plačilu tekočih stroškov, kreditov, leasingov, dobaviteljev ali pri nadaljevanju proizvodnje, je razmerje med tveganjem in premijo drugačno.
Zavarovanje namreč ni namenjeno temu, da bi kmet zaradi škode zaslužil.
Njegov namen je predvsem, da ena slaba vremenska sezona ne ogrozi celotnega poslovanja kmetije.
Pri toči ni pomembno samo, ali jo je bilo veliko
Kmetje dobro vedo, da ni vsaka toča enaka.
Lahko pade drobna toča in povzroči skoraj zanemarljivo škodo.
Lahko pa v nekaj minutah pride zelo močna toča, ki poškoduje velik del pridelka.
Pomembna je tudi lokacija.
Nekatere kmetije imajo skozi leta več izkušenj s točo, druge manj. Toda dejstvo, da toče na določeni lokaciji nekaj let ni bilo, še ne pomeni, da je tveganje izginilo.
Vreme je nepredvidljivo.
In ravno zato je pri zavarovanju pomembno razmišljati o posledicah enega slabega dogodka, ne samo o tem, kako pogosto se je zgodil v preteklosti.
Posebej pomembno pri sadju, grozdju in drugih vrednejših kulturah
Pri intenzivni pridelavi je vprašanje zavarovanja pogosto še pomembnejše.
Pri pridelku z višjo vrednostjo na hektar lahko že delna škoda pomeni veliko finančno izgubo.
Pri sadju je poleg količine pomembna tudi kakovost.
Plod je lahko fizično poškodovan in zato ne doseže več enake prodajne cene. Pri nekaterih kulturah je lahko posledica toče tudi težje skladiščenje ali prodaja po nižji ceni.
Podobno velja za grozdje.
Škoda ni nujno samo v tem, da je pridelek manjši. Posledice lahko vplivajo tudi na kakovost in končni prihodek.
Zato se pri takšnih kulturah ne splača gledati samo na vprašanje:
»Koliko me stane zavarovanje?«
Bolj pomembno je:
»Kolikšen del mojega letnega prihodka je izpostavljen enemu vremenskemu dogodku?«
Kaj pa, če toče ni?
To je verjetno najpogostejši argument proti zavarovanju.
»Kaj pa, če bom vsako leto plačeval premijo, škode pa nikoli ne bo?«
Res je.
Če škode ni, zavarovalnica ne izplača odškodnine samo zato, ker ste plačali premijo.
Toda enako velja za številna druga zavarovanja.
Ko zavarujete hišo pred požarom, si ne želite požara samo zato, da bi dobili izplačilo.
Ko zavarujete avtomobil, si ne želite prometne nesreče.
Pri zavarovanju pridelka je logika enaka.
Premija je strošek zaščite pred dogodkom, ki ga ne želite doživeti.
Če ga ni, ste imeli dobro sezono.
Če pa pride do velike škode, lahko zavarovanje pomeni pomembno finančno oporo.
Ni pa vsako zavarovanje pred točo enako
Tu se pogosto skriva največja težava.
Kmet lahko reče:
»Saj imam zavarovan pridelek.«
Toda to še ne pomeni, da je zaščiten pred vsem, kar pričakuje.
Treba je pogledati konkretne pogoje zavarovanja.
Kaj je zavarovano?
Katere kulture?
Kolikšna je zavarovalna vsota?
Kako se ugotavlja škoda?
Ali obstaja odbitna franšiza?
Kakšni so roki za prijavo škode?
Kateri dogodki so vključeni in kateri izključeni?
Kako se obračuna izplačilo pri delni škodi?
To so vprašanja, ki jih je veliko bolje razčistiti pred škodo kot po njej.
Zavarovanje mora biti prilagojeno kmetiji
Kmetija z nekaj hektarji poljščin ni enaka sadjarski kmetiji.
Vinogradnik ima drugačna tveganja kot pridelovalec zelenjave.
Drugačna je tudi situacija pri kmetu, ki večino pridelka porabi doma, v primerjavi s kmetom, ki je od prodaje pridelka odvisen pri svojih prihodkih.
Zato univerzalni odgovor:
»Da, zavarovanje pred točo se vedno splača.«
ni najbolj koristen.
Prav tako ni dober odgovor:
»Ne, saj toča mogoče sploh ne bo padla.«
Smiselno je narediti preprost izračun.
Vprašajte se:
- Kolikšna je vrednost mojega pridelka?
- Koliko denarja vložim v proizvodnjo?
- Kolikšen prihodek potrebujem za normalno delovanje kmetije?
- Kaj bi pomenila 30-, 50- ali 80-odstotna škoda?
- Bi lahko takšno škodo pokril iz lastnih sredstev?
- Kolikšna je premija za ustrezno zavarovanje?
- Kakšna je dejanska zavarovalna zaščita?
Ko imate te podatke pred seboj, je odločitev precej lažja.
Najdražje je lahko zavarovanje, ki ga ne potrebujete
To se sliši nekoliko nenavadno, vendar je pomembno.
Če plačujete za obsežno zavarovanje, ki ne ustreza vaši dejanski proizvodnji in tveganjem, lahko po nepotrebnem povečujete stroške.
Toda tudi nasprotna napaka je lahko draga.
Če zaradi želje po nižji premiji zavarujete prenizko vrednost ali izpustite pomembno kritje, lahko ugotovite, da zavarovanje ob škodi ne zagotavlja zaščite, ki ste jo pričakovali.
Zato cilj ne bi smel biti:
najcenejša premija.
Cilj bi moral biti:
ustrezna zaščita za razumno ceno.
Torej – ali se zavarovanje pred točo splača?
Za nekatere kmetije da, za druge morda manj.
Odvisno je od kulture, vrednosti pridelave, lokacije, finančne izpostavljenosti kmetije in konkretnih pogojev zavarovanja.
Toda eno vprašanje je skoraj vedno vredno postaviti:
Kaj bi za mojo kmetijo pomenila velika škoda zaradi toče?
Če bi jo kmetija brez težav prenesla, je mogoče tveganje smiselno prevzeti nase.
Če bi ena večja škoda pomenila velik udarec za prihodke in nadaljnje poslovanje, pa je smiselno resno preveriti možnosti zavarovanja.
Ne zato, ker bo toča zagotovo prišla.
Ampak zato, ker ko pride, ni več časa za odločanje o zavarovanju.
Preden sklenete zavarovanje, naredite preprost izračun
Če želite vedeti, ali je zavarovanje pred točo za vašo kmetijo smiselno, ni treba ugibati.
Pomembni so konkretni podatki o vašem pridelku, vrednosti proizvodnje in tveganju.
Ne obljubljamo, da škode ne bo.
Lahko pa pravočasno preverimo, kaj bi se zgodilo, če bi toča prišla.