To je eno prvih vprašanj, ki ga ima človek, ko sklene zavarovanje:
“Kaj pa, če se mi nekaj zgodi že čez nekaj dni?”
Pri kmetijskem zavarovanju je vprašanje še posebej razumljivo.
Kmet lahko mesece vlaga v pridelek. Potem sklene zavarovanje, ker želi končno nekoliko mirneje gledati v nebo.
In čez nekaj dni pride neurje.
Toča poškoduje pridelek.
Ali pozeba uniči cvetove.
Ali drug zavarovan dogodek povzroči škodo.
Takrat se povsem razumljivo pojavi vprašanje:
“Ali sem sploh zavarovan, če sem zavarovanje sklenil šele pred kratkim?”
Odgovor ni preprosto “da” ali “ne”.
Odvisen je predvsem od tega, kdaj je zavarovanje začelo veljati, kaj je bilo dogovorjeno in ali je konkretna škoda znotraj izbranega kritja.
Sklenitev zavarovanja in začetek kritja nista nujno ista stvar
To je prva stvar, ki jo mora razumeti vsak, ki sklepa zavarovanje.
Dan, ko podpišete oziroma sklenete zavarovalno pogodbo, ni nujno v vseh primerih enak dnevu, ko začne veljati zavarovalno kritje.
Na polici je določen začetek zavarovanja oziroma kritja, poleg tega pa lahko konkretni pogoji določajo tudi posebne omejitve.
Zato vprašanje:
“Kdaj sem podpisal polico?”
ni vedno dovolj.
Pravo vprašanje je:
“Kdaj je za konkretno tveganje začelo veljati zavarovalno kritje?”
To je datum, ki je pri škodi zelo pomemben.
Primer iz vsakdanjega življenja
Predstavljajmo si kmeta, ki ima nekaj hektarjev sadovnjaka.
V začetku tedna sklene zavarovanje.
V četrtek pride močna toča.
Pridelek je poškodovan.
Na prvi pogled bi človek lahko rekel:
“Saj sem bil zavarovan. Zavarovanje sem sklenil pred štirimi dnevi.”
Toda zavarovalnica bo gledala precej bolj natančno.
Preverila bo, kdaj je začelo veljati kritje, katera nevarnost je bila zavarovana, ali so bili izpolnjeni vsi pogoji in ali je dogodek nastal v času veljavnosti zavarovanja.
Če je bila toča v okviru veljavnega kritja in so izpolnjeni pogoji police, sama okoliščina, da je bilo zavarovanje sklenjeno pred nekaj dnevi, še ne pomeni avtomatično, da škoda ni krita.
Po drugi strani pa tudi ni mogoče reči, da bo vsaka škoda, ki nastane kmalu po sklenitvi, avtomatično priznana.
Odločilni so pogoji konkretnega zavarovanja.
Zavarovanje ne deluje za nazaj
To je druga zelo pomembna stvar.
Če je pridelek poškodovan že pred sklenitvijo zavarovanja, ga zavarovanje, sklenjeno kasneje, praviloma ne more “pokriti za nazaj”.
To se zdi logično.
Če je toča v ponedeljek uničila pridelek, v torek pa sklenete zavarovanje, ne morete zavarovalnici povedati:
“Zdaj sem zavarovan, zato bi rad prijavil ponedeljkovo škodo.”
Zavarovanje je namenjeno prihodnjim tveganjem, ki so vključena v pogodbo in nastanejo v času veljavnega kritja.
Prav zato je tako pomembno, da se zavarovanje uredi pred nastankom nevarnosti.
Kaj pa, če škoda nastane samo nekaj ur po sklenitvi?
Tudi tukaj ni mogoče dati univerzalnega odgovora.
Če je zavarovanje že veljavno in je konkretna nevarnost vključena v kritje, je lahko škoda predmet obravnave.
Če pa kritje še ni začelo veljati, je situacija drugačna.
Poleg tega lahko konkretni pogoji določajo posebna pravila glede začetka kritja, rokov, načina ugotavljanja škode in drugih okoliščin.
Zato se pri sklepanju zavarovanja splača postaviti zelo konkretno vprašanje:
“Od katerega dne in katere ure dalje sem dejansko zavarovan za to tveganje?”
Ne zadovoljite se samo z odgovorom:
“Polica je urejena.”
Pomembno je vedeti, kaj to dejansko pomeni.
Kaj pa če je bilo vreme že nevarno?
Tu postane zgodba še bolj pomembna.
Recimo, da je za naslednji dan napovedana močna nevihta.
Kmet se isti dan odloči za zavarovanje.
Ne sme samodejno predpostaviti, da bo zavarovanje veljalo za dogodek, ki ga je že mogoče pričakovati.
Zavarovalništvo ni namenjeno temu, da se zavarujemo šele takrat, ko je škoda praktično pred vrati.
Pri sklenitvi se zato upoštevajo pogoji konkretnega produkta, začetek kritja in druge določbe pogodbe.
Zavarovanje je namenjeno tveganju, ne že nastali ali neposredno pričakovani škodi.
Zato ni pametno čakati do zadnjega
Morda je prav to najpomembnejše sporočilo tega članka.
Če veste, da je vaša proizvodnja izpostavljena toči, pozebi ali drugim tveganjem, ne čakajte na dan, ko bo vremenska napoved postala alarmantna.
Takrat se lahko znajdete v položaju, ko:
- zavarovanja ni več mogoče skleniti pod enakimi pogoji,
- kritje še ne velja,
- določenega tveganja ni mogoče vključiti,
- ali pa je škodni dogodek že nastal.
Najboljša zaščita je urejena takrat, ko še ni razloga za paniko.
Kaj se zgodi, ko škoda nastane kmalu po sklenitvi?
Če menite, da je škoda krita, je pomembno, da jo prijavite čim prej in upoštevate navodila zavarovalnice.
Ne čakajte več dni samo zato, ker mislite:
“Saj sem šele pred kratkim sklenil zavarovanje, mogoče nima smisla.”
Najprej preverite.
Pri škodi je pomembno tudi, da naredite vse, kar je razumno mogoče, da se prepreči nadaljnje nastajanje škode, in da omogočite ugotavljanje njenega obsega.
Fotografije, zapisi in druga dokumentacija so lahko pri ugotavljanju škode zelo pomembni.
Pri tem pa vedno sledite pogojem in navodilom svoje zavarovalnice.
Kaj bo zavarovalnica preverjala?
Ko prijavite škodo, ni dovolj samo podatek:
“Včeraj je bila toča.”
Preverja se lahko več stvari.
Na primer:
Kdaj je škoda nastala?
Je bil takrat zavarovanec že v veljavnem zavarovalnem kritju?
Kaj je povzročilo škodo?
Ali gre za nevarnost, ki je bila vključena v zavarovanje?
Kaj je bilo zavarovano?
Ali je bila konkretna parcela, kultura, nasad oziroma proizvodnja vključena v pogodbo?
Kakšen je obseg škode?
Kolikšen del proizvodnje je poškodovan in kakšna je ocenjena škoda?
Ali so izpolnjeni vsi pogoji?
Tu pridejo v poštev tudi morebitne franšize, izključitve, omejitve in drugi dogovorjeni pogoji.
Zato je lahko tudi pri škodi, ki nastane samo nekaj dni po sklenitvi, izid popolnoma odvisen od konkretne police.
“Ampak jaz sem zavarovanje sklenil pošteno”
Seveda.
In prav je tako.
Če ste zavarovanje sklenili z namenom zaščite svoje proizvodnje, ni nič nenavadnega, če pride do škode kmalu po sklenitvi.
Bližina škodnega dogodka sama po sebi še ne dokazuje, da je zavarovanje neveljavno ali da škoda ni krita.
Pomembno pa je, da so bili ob sklenitvi pravilno navedeni podatki in da je bila pogodba sklenjena pod pogoji, ki jih določa zavarovalnica.
Zato je bolje kot ugibati pogledati dokumentacijo.
Najbolj pomembnih je nekaj datumov
Ko sklepate kmetijsko zavarovanje, si zapomnite predvsem:
Datum sklenitve pogodbe.
Datum začetka zavarovanja.
Datum začetka posameznega kritja, če je drugačen.
Datum nastanka škode.
Ko primerjate te datume, je veliko lažje razumeti, ali je dogodek sploh lahko predmet zavarovanja.
In še nekaj: preberite, kaj ste dejansko zavarovali
Veliko nesporazumov ne nastane zaradi tega, ker bi človek zavarovanje sklenil prepozno.
Nastanejo zato, ker si je človek predstavljal, da zavarovanje pokriva nekaj, česar v resnici ni.
Zato ni dovolj vedeti, da imate “kmetijsko zavarovanje”.
Vedeti morate:
kaj je zavarovano,
pred čim je zavarovano,
od kdaj velja kritje,
kakšne so omejitve,
kakšna je vaša soudeležba pri škodi
in
kako se škoda prijavi.
To je razlika med tem, da imate polico v predalu, in tem, da razumete svojo zaščito.
Kaj pa če se škoda zgodi zelo hitro?
Če škoda nastane dan, dva ali nekaj dni po sklenitvi, ne sklepajte sami, da je odgovor avtomatično pozitiven ali negativen.
Prijavite škodo in preverite pogoje.
Zavarovalnica bo ugotavljala, ali je bilo kritje v času škodnega dogodka veljavno in ali so izpolnjeni pogoji za izplačilo.
Če je škoda krita, bo pomembno ugotoviti njen obseg in višino morebitnega izplačila.
Če ni krita, je pomembno razumeti zakaj.
Tudi zato je dobro, da pri sklepanju ne gledate samo na ceno zavarovanja.
Kmetijsko zavarovanje ni obljuba, da se škoda ne bo zgodila
To je morda najlepši način, da razumemo bistvo zavarovanja.
Zavarovanje ne bo preprečilo toče.
Ne bo ustavilo pozebe.
Ne bo preprečilo neurja.
In ne bo spremenilo dejstva, da je lahko pridelek poškodovan.
Lahko pa pod pogoji sklenjenega zavarovanja pomaga zmanjšati finančne posledice dogodka.
To je njegov namen.
Zato je pomembno, da ga uredimo pravočasno in da razumemo, kaj smo sklenili.
Če se škoda zgodi kmalu po sklenitvi, najprej preverite – ne ugibajte
Če ste kmetijsko zavarovanje sklenili pred kratkim in je nato prišlo do škode, je razumljivo, da vas skrbi, ali boste upravičeni do izplačila.
Ne sklepajte sami, da je za prijavo prepozno ali da je škoda zagotovo krita.
Pomembni so datum začetka kritja, izbrana tveganja, predmet zavarovanja in pogoji konkretne police.