Kaj storiti po nesreči s čolnom?

by

Nesreča s čolnom se lahko zgodi v nekaj sekundah.

Trk z drugim plovilom. Udarec v skalo. Nasedanje. Poškodba motorja. Požar. Nevihta. Človek pade v vodo. Ali pa se čoln začne nenadoma polniti z vodo.

V takem trenutku človek praviloma ne razmišlja o zavarovanju. Razmišlja o tem, kako rešiti ljudi in preprečiti, da bi se stvar še poslabšala.

In prav je tako.

Zavarovanje pride na vrsto šele potem.

Toda tudi takrat je pomembno, kaj naredite v prvih minutah in urah po nesreči. Vaša dejanja lahko vplivajo na varnost ljudi, obseg škode in pozneje tudi na ugotavljanje zavarovalnega primera.

Zato je dobro poznati osnovni vrstni red:

ljudje → nevarnost → plovilo → dokumentiranje → prijava → zavarovalnica.

1. Najprej poskrbite za ljudi

To je vedno prva stvar.

Ne glede na to, ali je škoda na čolnu 500 evrov ali 50.000 evrov, je čoln samo stvar.

Človek ni.

Če je kdo poškodovan, če je kdo padel v vodo ali če obstaja nevarnost utopitve, mora biti vaša prva skrb reševanje ljudi.

Če je ogroženo življenje ali potrebujete nujno pomoč, v Sloveniji pokličite 112. Pri klicu je treba povedati, kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje in kdaj se je zgodilo, koliko je poškodovanih, kakšne so poškodbe, kakšne so okoliščine in kakšno pomoč potrebujete. (Portal GOV.SI)

Pri stiski na morju lahko pokličete tudi Center za koordinacijo iskanja in reševanja na morju na številko 080 1800. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo izrecno navaja obe številki za primere stiske na morju. (Portal GOV.SI)

Ne poskušajte biti junak

To je pomembno.

Če je čoln v nevarnosti, ogenj pa je zajel motorni prostor, ni pametno tvegati življenja zaradi reševanja elektronike.

Če je nekdo padel v vodo, ne skačite za njim brez premisleka, če bi s tem ogrozili še sebe.

Če je čoln nasedel in ga valovi nevarno premikajo po skalah, ne poskušajte sami skočiti v vodo in ga reševati za vsako ceno.

Najprej ljudje.

2. Ustavite oziroma omejite nevarnost

Ko so ljudje na varnem, je naslednje vprašanje:

Ali se lahko škoda še povečuje?

Če je mogoče varno ukrepati, poskusite preprečiti nadaljnjo škodo.

Na primer:

  • ustavite motor,
  • zaprite dovod goriva, če je to varno,
  • izklopite elektriko, če obstaja nevarnost požara,
  • uporabite kalužno črpalko,
  • izčrpajte vodo,
  • zavarujte poškodovani del,
  • odstranite nevarne predmete,
  • pritrdite čoln,
  • uporabite sidro,
  • preprečite, da bi čoln odneslo na skale.

Pomorski zakonik določa, da mora poveljnik, kadar je ladja ali oseba na njej v nevarnosti, ukreniti vse, kar je potrebno za rešitev ljudi, odvrnitev nevarnosti in zaščito okolja. (PisRS)

To načelo je zelo preprosto:

Če lahko brez ogrožanja ljudi preprečite večjo škodo, ukrepajte.

3. Če je prišlo do trčenja, ne odplujte kar naprej

Trčenje je poseben primer.

Če ste trčili z drugim čolnom, je lahko poleg škode na vašem plovilu nastala tudi škoda na drugem plovilu ali poškodba ljudi.

Zato ni pametno razmišljati:

»Moj čoln še pluje, gremo naprej.«

Če je mogoče varno ostati na kraju, je treba ugotoviti okoliščine dogodka in izmenjati potrebne podatke.

Zapišite oziroma fotografirajte:

  • ime drugega plovila,
  • registrsko oziroma identifikacijsko oznako,
  • podatke lastnika,
  • podatke upravljavca,
  • kontaktne podatke,
  • podatke o zavarovanju,
  • fotografije obeh plovil,
  • kraj trčenja,
  • čas trčenja,
  • vremenske razmere,
  • stanje morja,
  • smer plovbe.

Če so priče, si zapišite tudi njihove kontakte.

4. Ne priznavajte krivde na mestu nesreče

To je ena izmed stvari, ki jih ljudje pogosto naredijo iz dobre namere.

Po trčenju rečejo:

»Oprostite, moja napaka je bila.«

Človeško.

Toda zavarovalni in odškodninski postopki niso stvar trenutnega občutka.

V resnici pogosto šele poznejša rekonstrukcija pokaže, kaj se je zgodilo.

Zato je veliko bolje povedati dejstva:

»Prišlo je do trčenja. Izmenjajmo podatke in prijavimo dogodek.«

Ne pa na mestu nesreče sprejemati pravne zaključke o odgovornosti.

5. Fotografirajte vse – tudi stvari, ki se vam zdijo nepomembne

Pametni telefon je danes ena najboljših stvari, ki jih lahko imate na čolnu.

Po nesreči fotografirajte:

Čoln

  • celoten čoln,
  • poškodovani del,
  • trup,
  • premec,
  • krmo,
  • bok,
  • motor,
  • propeler,
  • krmilo,
  • notranjost.

Okolico

  • skale,
  • boje,
  • pomol,
  • drugo plovilo,
  • položaj čolna,
  • sidro,
  • privezne vrvi.

Instrumente

Če je varno, fotografirajte:

  • GPS,
  • navigacijo,
  • globinomer,
  • alarmne lučke,
  • števec motornih ur.

Vremenske razmere

Če je bila nesreča povezana z nevihto, fotografirajte stanje morja, vetra, okolice in morebitne posledice nevihte.

Seveda ne ogrožajte sebe samo zato, da bi dobili fotografijo.

6. Fotografirajte tudi škodo, ki je ne vidite takoj

To je pri čolnih zelo pomembno.

Trup lahko od zunaj izgleda skoraj nepoškodovan.

Pod vodo pa je lahko:

  • poškodovan propeler,
  • zvita os,
  • poškodovano krmilo,
  • poškodovan podvodni del trupa.

Pri močnem udarcu lahko nastanejo tudi poškodbe, ki se pokažejo šele pozneje.

Zato po trčenju ali nasedanju ni pametno reči:

»Saj je samo malo opraskan.«

Čoln naj pregleda strokovna oseba.

7. Če čoln pušča, je treba ukrepati takoj

Nasedanje ali udarec v skalo je lahko veliko nevarnejši, kot je videti.

Če v trup vdira voda:

ne čakajte.

Preverite, od kod voda prihaja.

Uporabite kalužno črpalko.

Če je mogoče in varno, začasno zatesnite mesto vdora.

Pokličite pomoč, če sami ne morete preprečiti potopitve.

Pri stiski na morju je Uprava Republike Slovenije za pomorstvo pristojna za koordinacijo iskanja in reševanja, za nujno pomoč pa sta navedeni številki 112 in 080 1800. (Portal GOV.SI)

8. Če je čoln nasedel, ga ne vlecite na silo

To je pogosta napaka.

Čoln nasede na plitvini.

Lastnik da motor v polne obrate in poskuša zapeljati z nje.

S tem lahko naredi še večjo škodo:

  • poškoduje propeler,
  • poškoduje os,
  • poškoduje krmilo,
  • poškoduje trup,
  • povzroči dodatno puščanje.

Če čolna ni mogoče varno rešiti, je pogosto pametneje poklicati pomoč oziroma vleko.

Pri reševanju je pomembno predvsem:

najprej preprečiti dodatno škodo, ne pa dokazovati, da lahko vse naredimo sami.

9. Če gre za požar, je zgodba drugačna

Pri požaru ni časa za fotografiranje.

Najprej:

ljudje na varno.

Če je mogoče brez tveganja, uporabite gasilni aparat in izklopite motor oziroma elektriko.

Če požara ne morete obvladati, pokličite pomoč.

Pri klicu na 112 je treba opisati okoliščine in povedati, kakšno pomoč potrebujete. (Portal GOV.SI)

Pri požaru je še posebej pomembno, da se ne izpostavljate nevarnosti zaradi reševanja premoženja.

Elektroniko lahko kupite ponovno.

Človekovega življenja ne morete.

10. Pri nesreči ne pozabite na okolje

Če pride do poškodbe rezervoarja, izliva goriva ali olja, je treba preprečiti oziroma omejiti onesnaženje, kolikor je mogoče varno.

Tudi pri nesreči, kjer se nihče ne poškoduje, je lahko okoljska škoda resna.

Pomorski zakonik med dolžnostmi ob nevarnosti posebej omenja tudi zaščito okolja. (PisRS)

Če gre za večji izliv ali nevarnost za okolje, to takoj sporočite pristojnim službam.

11. Nesrečo prijavite pristojnim službam

To je pomembno in pogosto spregledano.

Slovenska uredba o preiskovanju pomorskih nesreč določa, da mora vsakdo, ki izve za pomorsko nesrečo v notranjih morskih vodah ali teritorialnem morju Slovenije oziroma za nesrečo, v kateri je udeleženo plovilo pod slovensko zastavo, nesrečo takoj sporočiti policiji na 113, Centru za obveščanje na 112 ali Upravi Republike Slovenije za pomorstvo na 080 1800. (PisRS)

To ni samo birokracija.

Pri resnejši nesreči je pomembno, da obstaja uradna sled o dogodku.

12. Zapišite si, kaj se je zgodilo

Ko mine prvi stres, se človek pogosto ne spomni več vseh podrobnosti.

Zato čim prej napišite kratek zapis.

Na primer:

  1. avgusta ob približno 15.20 sem plul od A proti B. Morje je bilo rahlo vzvalovano. Pri približevanju skali sem zmanjšal hitrost. Kljub temu je prišlo do udarca v podvodno oviro. Po udarcu sem takoj ustavil motor. V čoln je začela vdirati voda…

Ni treba pisati romana.

Pomembni so:

  • datum,
  • ura,
  • lokacija,
  • smer plovbe,
  • hitrost približno,
  • vremenske razmere,
  • kdo je bil na čolnu,
  • kaj se je zgodilo,
  • kaj ste naredili takoj po dogodku,
  • kdo je pomagal.

Spomin po stresnem dogodku ni vedno zanesljiv.

Zapis takoj po dogodku je veliko boljši.

13. Zapišite podatke o pričah

Če je bil dogodek viden, je dobro imeti kontakte prič.

Priča je lahko:

  • drug navtik,
  • ribič,
  • človek na pomolu,
  • član posadke,
  • druga oseba v bližini.

Ni treba, da od prič zahtevate izjave na mestu dogodka.

Dovolj je:

ime + telefonska številka + kratek podatek, da so bili prisotni.

14. Čim prej obvestite zavarovalnico

Ko je neposredna nevarnost rešena, pride na vrsto zavarovanje.

Ne čakajte nekaj tednov.

Obvestite zavarovalnico oziroma zavarovalnega posrednika čim prej in preverite, kako želite, da poteka nadaljnji postopek.

Pri prijavi pripravite:

  • številko police,
  • podatke o plovilu,
  • datum in kraj nesreče,
  • opis dogodka,
  • fotografije,
  • podatke drugih udeležencev,
  • podatke prič,
  • morebitno policijsko oziroma drugo uradno dokumentacijo.

15. Ne začnite velikega popravila, preden zavarovalnica vidi škodo

To je ena izmed najpomembnejših praktičnih stvari.

Predstavljajte si:

Čoln nasede.

Lastnik ga odpelje v servis.

Serviser vse razstavi.

Poškodovane dele vrže stran.

Trup popravi.

Šele potem pokliče zavarovalnico.

Zdaj je precej težje ugotoviti:

Kaj se je dejansko zgodilo?

Zato je pri večji škodi običajno pametno počakati na navodila zavarovalnice oziroma cenilca, preden se začnejo večja popravila.

Izjema je seveda nujno ukrepanje

Če morate zaradi varnosti preprečiti potopitev ali večjo škodo, ukrepajte.

Toda:

fotografirajte stanje pred posegom in shranite račune.

16. Shranite račune za nujne stroške

Po nesreči lahko nastanejo različni stroški:

  • vleka,
  • dvig plovila,
  • črpanje vode,
  • začasna zaščita,
  • prevoz,
  • nujno popravilo,
  • dvig iz morja,
  • odvoz.

Ne zavrzite računov.

Tudi če ne veste, ali jih bo zavarovanje krilo, jih shranite.

O tem, kateri stroški so kriti, odloča konkretna zavarovalna pogodba.

17. Ne zavrzite poškodovanih delov

Če je na primer poškodovan propeler, ga ne vrzite takoj v smeti.

Če je mogoče, ga shranite.

Enako velja za:

  • poškodovane dele motorja,
  • kose trupa,
  • zlomljene dele,
  • poškodovane elektronske komponente.

Pri ugotavljanju vzroka škode lahko pomagajo.

18. Pri motorju zahtevajte strokovni pregled

Po močnem udarcu v podvodno oviro motor morda še deluje.

To še ne pomeni, da je vse v redu.

Poškodovan je lahko:

  • propeler,
  • os,
  • menjalnik,
  • krmilo,
  • ležaji,
  • pritrditev motorja.

Če ga po udarcu takoj uporabljate naprej, lahko majhno poškodbo spremenite v veliko.

Zato je pri resnejšem udarcu strokovni pregled zelo smiseln.

19. Kaj pa če je kriva druga oseba?

Recimo, da vas drugo plovilo zaleti.

Vaš čoln je poškodovan.

Drugi čoln pa odpluje.

Če je mogoče, si zabeležite:

  • registrsko oziroma identifikacijsko oznako,
  • ime plovila,
  • barvo in tip,
  • smer plovbe,
  • čas,
  • lokacijo,
  • fotografije,
  • podatke prič.

Če gre za poškodbe ljudi ali resnejšo nesrečo, obvestite pristojne službe.

Ne poskušajte sami organizirati »kaznovanja« drugega udeleženca.

Dokazi so pomembnejši od jeze.

20. Kaj če je bil čoln popolnoma uničen?

Takrat je situacija še bolj zahtevna.

Če je čoln potonil, ga ne poskušajte samostojno dvigovati brez premisleka.

Najprej je treba:

  • poskrbeti za ljudi,
  • označiti oziroma prijaviti nevarnost, če predstavlja nevarnost za plovbo,
  • preprečiti onesnaženje, kolikor je mogoče,
  • obvestiti pristojne,
  • obvestiti zavarovalnico,
  • dokumentirati lokacijo in stanje.

Pri popolni izgubi se nato odpre tudi vprašanje vrednosti plovila in načina obračuna škode.

21. Pri zavarovanju ne skrivajte ničesar

Po nesreči je lahko človek v skušnjavi, da bi zgodbo povedal nekoliko drugače.

Recimo:

»Malo smo se dotaknili skale.«

V resnici je bil udarec precej močan.

Ali:

»Motor je nenadoma odpovedal.«

V resnici je čoln nekaj dni prej že imel težave.

To ni dobra pot.

Pri zavarovalnem primeru je veliko bolje povedati točno to, kar se je zgodilo.

Če nečesa ne veste, recite:

»Ne vem.«

Če niste prepričani o hitrosti:

»Hitrosti ne znam natančno povedati.«

Ne ugibajte.

22. Ne popravljajte zgodbe za zavarovalnico

To je pomembno.

Po stresnem dogodku se človek lahko spomni:

»Morda sem imel motor pri 2.000 obratih.«

Potem čez dva dni:

»Mogoče je bilo 2.500.«

Ne poskušajte narediti zgodbe popolne.

Povejte tisto, kar dejansko veste.

Dokumentacija, fotografije, GPS, priče in strokovni pregledi bodo pogosto povedali več kot spomin.

23. Kaj če se z zavarovalnico ne strinjate?

Recimo, da zavarovalnica oceni, da škoda ni krita.

Ali pa oceni, da je škoda manjša, kot menite vi.

Ne prepirajte se takoj po telefonu.

Zahtevajte pisno obrazložitev.

Poglejte:

  • katero določilo police uporabljajo,
  • katero izključitev navajajo,
  • kako so izračunali škodo,
  • katere dele so priznali,
  • katerih niso,
  • ali so upoštevali franšizo.

Šele potem se odločite, kako naprej.

24. Največ napak se zgodi v prvih urah

Ne zato, ker bi bili ljudje neodgovorni.

Ampak zato, ker so pod stresom.

Po nesreči človek razmišlja:

»Samo da spravimo čoln nazaj.«

In začne:

  • vleči,
  • razstavljati,
  • popravljati,
  • čistiti,
  • metati poškodovane dele stran.

Toda prav takrat lahko nehote odstranimo dokaze, ki bi pozneje pomagali ugotoviti vzrok škode.

Zato je dobro imeti v telefonu ali na čolnu preprost seznam.

Kontrolni seznam po nesreči s čolnom

TAKOJ

☐ Poskrbi za ljudi.
☐ Ustavi oziroma omeji nevarnost, če je varno.
☐ Pokliči 112 oziroma 080 1800, če potrebuješ pomoč na morju.
☐ Po potrebi obvesti policijo na 113.
☐ Prepreči nadaljnjo škodo, če je to mogoče varno.

KO JE SITUACIJA POD NADZOROM

☐ Fotografiraj čoln.
☐ Fotografiraj poškodbe.
☐ Fotografiraj okolico.
☐ Zapiši čas in lokacijo.
☐ Zapiši vremenske razmere.
☐ Zapiši, kdo je bil na čolnu.
☐ Zapiši podatke drugih udeležencev.
☐ Zapiši podatke prič.

PRED POPRAVILOM

☐ Obvesti zavarovalnico.
☐ Preveri navodila za ogled škode.
☐ Shrani račune.
☐ Shrani poškodovane dele.
☐ Ne odstranjuj dokazov po nepotrebnem.
☐ Pri večji škodi počakaj na cenilca oziroma navodila zavarovalnice, razen če je nujno ukrepanje potrebno za varnost.

Ena stvar, ki jo je pametno imeti na čolnu že pred nesrečo

Pripravite si majhno mapo ali datoteko v telefonu z naslednjimi podatki:

Podatki plovila

  • ime,
  • registrska oznaka,
  • številka trupa,
  • podatki motorja.

Zavarovanje

  • številka police,
  • zavarovalnica,
  • kontakt za prijavo škode.

Nujni kontakti

  • 112,
  • 113,
  • 080 1800.

Dokumenti

  • kopija police,
  • fotografije čolna,
  • fotografija motorja,
  • seznam dražje opreme.

Tako vam po nesreči ni treba brskati po predalu in iskati papirjev.

In še ena zelo praktična stvar: fotografirajte čoln, ko je še nepoškodovan

To je preprosta navada, ki jo priporočam vsakemu lastniku.

Enkrat na začetku sezone naredite fotografije:

  • celotnega čolna,
  • trupa,
  • motorja,
  • propelerja,
  • notranjosti,
  • elektronike,
  • dražje opreme.

Te fotografije shranite.

Če pride do škode, imate primerjavo stanja pred in po dogodku.

To je veliko bolj uporabno, kot se zdi.

Nesreča ni trenutek za dokazovanje, kdo ima prav

Na morju se stvari lahko zelo hitro zapletejo.

Če pride do trčenja, jeze ne manjka.

Če je nekdo poškodoval vaš čoln, ste seveda jezni.

Toda najpametnejša reakcija je:

ostanite mirni, zavarujte ljudi, dokumentirajte dogodek in pustite, da se odgovornost ugotavlja na podlagi dejstev.

Fotografija je boljša od prepira.

Podatek je boljši od spomina.

Zapis je boljši od ugibanja.

Kaj pa zavarovanje?

Dobro zavarovanje vam po nesreči lahko precej olajša življenje.

Toda zavarovanje ne pomeni, da vam ni treba ničesar narediti.

Ravno nasprotno.

Lastnik mora po škodi pravilno ukrepati, obvestiti pristojne, sodelovati pri ugotavljanju okoliščin in upoštevati pogoje zavarovanja.

Pomorski zakonik pri pomorskem zavarovanju določa tudi različna pravila glede škode, reševanja in izključitev, konkretno kritje pa je vedno treba preveriti v vaši zavarovalni pogodbi. (PisRS)

Zato je dobro poznati svojo polico pred nesrečo, ne šele takrat, ko je čoln že na servisu.

Najpomembnejše pravilo

Če bi moral celoten članek skrčiti v en stavek, bi bil ta:

Po nesreči najprej rešuj ljudi in prepreči nadaljnjo škodo, nato pa čim bolje dokumentiraj, kaj se je zgodilo.

Ne razmišljajte najprej o tem, koliko bo stalo popravilo.

Ne razmišljajte najprej o tem, kdo je kriv.

In nikakor ne začnite takoj vsega popravljati.

Najprej:

varnost → pomoč → obvestilo → dokumentacija → zavarovanje → popravilo.

Tako ravna človek, ki ne želi samo rešiti čolna, ampak tudi zaščititi sebe, svoje sopotnike in svoje pravice iz zavarovanja.

Pred sezono si pripravite načrt

Nesreče ne morete vedno preprečiti.

Lahko pa poskrbite, da vas ne ujamejo nepripravljene.

V telefon shranite številke za pomoč, fotografirajte čoln in opremo, preverite zavarovalno polico ter si zapomnite osnovni vrstni red ukrepanja.

Ko se zgodi nesreča, za razmišljanje pogosto ni veliko časa.

Dobro je, da takrat že veste, kaj morate narediti.