Po prometni nesreči ste prijavili škodo. Zdaj pa pride naslednje vprašanje:

Kaj se bo zgodilo z mojim avtomobilom in kako bo zavarovalnica določila, koliko je škoda vredna?

Temu je namenjena cenitev škode.

Cenilec oziroma oseba, ki opravlja ogled škode, ne ocenjuje samo tega, koliko je poškodovan odbijač. Namen ogleda je ugotoviti obseg poškodb, njihov izvor in predvidene stroške odprave škode.

Zato je pomembno, da je avtomobil ob ogledu čim bolj takšen, kot je bil po dogodku.

1. Najprej prijavite škodo

Cenitev se praviloma začne šele po prijavi škodnega dogodka.

Zavarovalnici posredujete podatke o nesreči in dokumentacijo, ki jo imate.

To so lahko:

• evropsko poročilo,
• fotografije,
• podatki o drugem vozniku,
• podatki o vozilu,
• policijska dokumentacija,
• drugi dokumenti, povezani z nesrečo.

Zavarovalnica vam nato pove, kako bo potekal ogled oziroma cenitev.

2. Avtomobil mora biti na voljo za ogled

Če zavarovalnica potrebuje ogled vozila, mora biti vozilo na dogovorjenem mestu in dostopno za pregled.

Pri tem je pomembno, da avtomobila pred ogledom ne popravljate, če bi s tem onemogočili ali otežili ugotavljanje poškodb.

Če je na primer poškodovan prednji del vozila, cenilec ne more več dobro ugotavljati prvotnega obsega škode, če je bil ta del že zamenjan.

Zato velja preprosto pravilo:

najprej ogled, potem popravilo.

3. Kaj cenilec sploh pregleda?

Cenilec pregleda vidne poškodbe vozila in jih primerja z okoliščinami prijavljene nesreče.

Pri tem ga lahko zanimajo:

• kateri deli vozila so poškodovani,
• kako obsežne so poškodbe,
• ali so poškodbe med seboj povezane,
• ali so poškodbe skladne z opisom nesreče,
• ali je treba posamezen del popraviti ali zamenjati,
• ali so poškodovani tudi skriti deli.

Ne gre torej samo za vprašanje:

»Koliko stane nov odbijač?«

Pomembno je ugotoviti celoten obseg škode.

4. Vidna škoda ni vedno celotna škoda

To je pri prometnih nesrečah zelo pomembno.

Na zunanjosti avtomobila lahko vidite samo prasko ali udrtino, pod poškodovanim delom pa so lahko poškodovani:

• nosilci,
• pritrdilni elementi,
• hladilni sistem,
• senzorji,
• električne komponente,
• drugi skriti deli.

Zato končna ocena škode ni vedno znana samo na podlagi prvega pogleda.

Pri razstavljanju avtomobila se lahko pokažejo dodatne poškodbe.

5. Kaj če se po razstavitvi pokaže dodatna škoda?

To ni nič nenavadnega.

Če serviser pri popravilu ugotovi, da je pod zunanjim poškodovanim delom poškodovan še kakšen drug element, je treba to ustrezno dokumentirati in uskladiti nadaljnji postopek z zavarovalnico.

Ne bi bilo pametno, da bi servis samovoljno opravil vse dodatne posege, potem pa šele naknadno poslal račun.

Če se pokaže dodatna škoda, je najbolje, da se pred nadaljevanjem popravila preveri, kako jo je treba dokumentirati in odobriti.

6. Kako se določi vrednost škode?

Pri ocenjevanju se upoštevajo različni elementi, med drugim:

• poškodovani deli,
• potrebna dela,
• čas oziroma obseg dela,
• material,
• nadomestni deli,
• lakiranje,
• druga potrebna popravila.

Pri tem ni nujno, da je ocena enaka ponudbi, ki jo dobite pri servisu.

Zakaj?

Ker lahko zavarovalnica in servis uporabljata različne načine izračuna oziroma različne predpostavke glede popravila.

Zato se ne ustrašite, če prva številka ni enaka tisti, ki ste jo pričakovali.

Pomembno je razumeti, kaj je bilo v oceno vključeno.

7. Cenitev ni isto kot končni račun servisa

To je pogosta zmota.

Cenitev pomeni oceno oziroma ugotovitev škode in potrebnih popravil.

Končni strošek popravila je lahko drugačen, predvsem če se med popravilom pokažejo dodatne poškodbe.

Zato ne glejte na prvo oceno kot na absolutno dokončno številko v vsaki situaciji.

Pri zahtevnejši škodi se lahko postopek med popravilom še spremeni.

8. Ali lahko izberem servis?

To je odvisno od konkretnega zavarovanja, postopka zavarovalnice in dogovora glede načina popravila.

Nekatere zavarovalnice imajo pogodbeno mrežo servisov, lahko pa so glede izbire servisa pomembne tudi določbe vaše zavarovalne pogodbe.

Zato ne predpostavljajte, da je izbira servisa vedno popolnoma prosta ali vedno omejena.

Preverite svojo polico in navodila zavarovalnice.

9. Kaj če cenilec ugotovi, da določena poškodba ni posledica nesreče?

Tudi to se lahko zgodi.

Cenilec lahko ugotovi, da je bila določena poškodba že prisotna oziroma da ni skladna z opisanim škodnim dogodkom.

V takem primeru je pomembno, da se ne zapletate v prepir.

Vprašajte:

»Zakaj ta poškodba ni vključena v cenitev?«

Zahtevajte razumljivo pojasnilo.

Če menite, da je poškodba vendarle posledica konkretne nesreče, predložite fotografije, dokumentacijo oziroma druge dokaze, ki to podpirajo.

10. Kaj če se s cenitvijo ne strinjam?

To je ena najpomembnejših stvari.

Če menite, da je škoda ocenjena prenizko, ne ostanite samo pri stavku:

»To je premalo.«

Vprašajte konkretno:

• Kateri deli niso vključeni?
• Zakaj določen del ni predviden za zamenjavo?
• Zakaj je predvideno popravilo in ne zamenjava?
• Ali so bili upoštevani vsi poškodovani deli?
• Kako je bila izračunana vrednost popravila?

Če imate predračun servisa ali drugo dokumentacijo, jo predložite.

Tako se pogovor iz mnenja spremeni v preverjanje konkretnih postavk.

11. Ne podpisujte nečesa, česar ne razumete

Pri škodnem postopku lahko dobite različne dokumente.

Preden jih podpišete, jih preberite.

Če vam kakšna postavka ali ugotovitev ni jasna, vprašajte.

Ni nič narobe, če rečete:

»Prosim, razložite mi, kaj to pomeni.«

Pri škodi, ki je lahko vredna več tisoč evrov, je nekaj minut dodatnega preverjanja precej bolj pametnih kot kasnejše obžalovanje.

12. Kaj če je avtomobil tako poškodovan, da popravilo ni smiselno?

Pri večjih poškodbah se lahko pojavi vprašanje, ali je popravilo vozila sploh še smiselno.

Takrat se ne ocenjuje več samo cena posameznega odbijača, blatnika ali žarometa.

Pomembna je celotna vrednost vozila in ekonomika popravila.

Pri takšnih primerih lahko nastane vprašanje tako imenovane ekonomske totalne škode.

Takšen primer je bistveno bolj zapleten od manjše poškodbe in je treba natančno preveriti, kako zavarovalna pogodba ureja izračun in izplačilo.

13. Kaj če je vozilo nevozno?

Če avtomobila po nesreči ni mogoče varno voziti, tega ne poskušajte na silo.

V takem primeru je lahko pomembna asistenca, če jo imate vključeno v zavarovanje.

Avtomobil se lahko odpelje na ustrezno mesto, kjer bo mogoče opraviti ogled in nadaljnjo diagnostiko oziroma popravilo.

Pri tem je pomembno, da se ravna po navodilih zavarovalnice oziroma izvajalca asistence.

14. Kaj pripraviti pred cenitvijo?

Pred ogledom si pripravite:

☐ dokumentacijo o škodnem dogodku

☐ evropsko poročilo, če obstaja

☐ fotografije nesreče

☐ fotografije poškodb

☐ podatke o polici

☐ policijsko dokumentacijo, če je bila policija vključena

☐ morebitni predračun servisa

☐ druge dokumente, ki dokazujejo okoliščine škode

Tako boste imeli vse pomembno pri roki.

Kaj storiti, če menite, da je škoda ocenjena prenizko?

Ne začnite z jezo.

Najprej zahtevajte pojasnilo.

Nato preverite, katere poškodbe in popravila so vključeni v oceno.

Če imate drugačno strokovno oceno servisa, jo primerjajte s cenitvijo.

Če se še vedno ne strinjate, uporabite formalni postopek za ugovor oziroma pritožbo, ki ga predvideva vaša zavarovalnica.

Pri večji škodi je lahko smiselna tudi neodvisna strokovna ocena, če so razlike dovolj velike, da to upravičujejo.

Najpomembnejše pravilo pri cenitvi

Pri cenitvi škode ne glejte samo končnega zneska.

Poglejte, kako je do tega zneska prišlo.

Če razumete:

• katere poškodbe so priznane,
• katere niso,
• kateri deli se menjajo,
• kateri se popravljajo,
• katera dela so vključena,
• kako je bila izračunana škoda,

boste veliko lažje ugotovili, ali je cenitev smiselna.

Celoten postopek na kratko

Po prometni nesreči je vrstni red približno tak:

prometna nesreča → dokumentiranje → prijava škode → ogled/cenitev → po potrebi razstavitev vozila → morebitna dodatna škoda → popravilo → zaključek škodnega postopka.

Pri manjši škodi je lahko vse skupaj končano precej hitro.

Pri večji škodi pa lahko postopek traja dlje, predvsem če se pojavijo skrite poškodbe, vprašanje odgovornosti ali nesoglasje glede vrednosti škode.

Zato ne hitite.

Avtomobil bo še nekaj dni počakal. Slabo dokumentirane škode pa pozneje ne boste vedno mogli več dokazati.

Če imate po nesreči občutek, da cenitev ne ustreza dejanskemu obsegu poškodb, ne glejte samo številke na koncu. Zahtevajte obrazložitev in preverite posamezne postavke. Pri večji škodi je to lahko razlika med tem, da razumete, kaj vam je zavarovalnica priznala, in tem, da samo sprejmete prvo ponujeno rešitev.