Ko žival pogine, je zadnja stvar, na katero želi kmet misliti, izpolnjevanje obrazcev.
Najprej pride šok.
Morda je bila žival še včeraj zdrava. Morda je zbolela in ste jo poskušali rešiti. Morda se je zgodila nesreča.
Poklicali ste veterinarja, naredili vse, kar je bilo mogoče, vendar živali ni bilo mogoče rešiti.
In potem se pojavi še praktično vprašanje:
Kaj moram zdaj narediti, če je bila žival zavarovana?
Tu je pomembno, da ne čakate.
Pri škodi zaradi pogina je lahko pomemben čas prijave, veterinarska dokumentacija, ugotovljen vzrok pogina in tudi pravilno evidentiranje živali.
Zato je najbolje vedeti, kaj storiti, še preden se takšna situacija zgodi.
Prvi korak: pokličite veterinarja
Če žival pogine zaradi bolezni ali po poškodbi oziroma nesreči, je pomembno, da se ugotovi, kaj se je zgodilo.
Zato je prvi korak praviloma stik z veterinarjem.
Veterinar lahko pregleda žival, pripravi potrebno veterinarsko dokumentacijo in glede na okoliščine odredi nadaljnje postopke, vključno s patoanatomsko preiskavo, če je ta potrebna. Pri nekaterih zavarovanjih je veterinarsko poročilo oziroma potrdilo o vzroku pogina pomemben dokument pri obravnavi škode.
To ni samo formalnost.
Če se kasneje pojavi vprašanje:
»Zakaj je žival poginila?«
je veterinarska dokumentacija lahko eden ključnih dokazov.
Drugi korak: čim prej obvestite zavarovalnico
Ko ugotovite, da gre za zavarovano žival, ne odlašajte s prijavo škode.
Pri nekaterih zavarovanjih je določen zelo konkreten rok. Na primer, Agro Zavarovalnica pri zavarovanju živali navaja, da je treba škodni dogodek prijaviti najkasneje v treh dneh po njegovem nastanku. Tudi drugi zavarovalni produkti imajo lahko podobne ali drugačne roke, zato je treba vedno preveriti konkretne pogoje svoje police.
To pomeni:
ne čakajte, da zberete popolnoma vso dokumentacijo, preden obvestite zavarovalnico.
Če določen dokument še manjka, ga je mogoče pogosto dopolniti naknadno.
Pomembno pa je, da zavarovalnica čim prej ve, da je škodni dogodek nastal.
Zakaj je hitra prijava tako pomembna?
Predstavljajte si, da je v ponedeljek poginila krava.
Kmet si reče:
»Danes nimam časa. Bom jutri.«
V torek ima druge obveznosti.
V sredo se spomni na škodo.
V četrtek išče polico.
V petek ugotovi, da potrebuje še veterinarsko potrdilo.
Medtem mine več dni.
Takšen način je nepotrebno tvegan.
Veliko bolje je:
pogin → veterinar → obvestilo zavarovalnici → dokumentacija.
Tako imate od začetka jasno sled dogodka.
Kaj boste potrebovali pri prijavi škode?
To je odvisno od konkretnega zavarovanja, vendar se lahko pri poginu živali zahtevajo različni podatki in dokazila.
Med drugim:
- številka zavarovalne police,
- podatki zavarovanca,
- podatki o kmetijskem gospodarstvu,
- identifikacija živali,
- ušesna številka,
- izpis oziroma podatki iz centralnega registra,
- veterinarsko potrdilo,
- dokumentacija o vzroku pogina,
- potrdilo o odvozu živalskega trupa,
- druga dokumentacija, ki jo zahteva konkretna zavarovalnica.
Agro Zavarovalnica na primer pri prijavi pogina goveda navaja izpis iz CRG, potrdilo o odvozu živalskega trupa in veterinarsko potrdilo o vzroku pogina med dokazili, ki jih lahko zahteva pri obravnavi škode.
Zato je dobro, da ne zavržete dokumentov, povezanih z dogodkom.
Identifikacija živali je zelo pomembna
Zavarovalnica mora vedeti, katera žival je poginila.
Pri govedu je zato pomembna identifikacija živali oziroma ušesna številka in podatki iz registra.
Pri drugih vrstah veljajo drugačna pravila evidentiranja.
Pri individualno označenih ovcah in kozah je treba na primer pogin ustrezno evidentirati, pri individualno označenih živalih pa tudi priglasiti v centralni register drobnice. Za odvoz kadavra poskrbi izvajalec dejavnosti.
To pomeni, da je treba poleg zavarovalnice upoštevati tudi veterinarske in registracijske obveznosti.
Kaj pa truplo živali?
To je del postopka, o katerem se pogosto ne govori.
Po poginu je treba poskrbeti za ustrezen odvoz oziroma ravnanje s kadavrom.
Hkrati pa je pomembno, da se pred odstranitvijo oziroma odvozom ravna skladno z navodili veterinarja in zavarovalnice.
Zakaj?
Ker lahko zavarovalnica potrebuje dokumentacijo o poginu, v nekaterih primerih pa tudi ugotovitev vzroka.
Pri določenih zavarovanjih je lahko pomembna patoanatomska preiskava. Pri zavarovanju konjev, na primer, Agenza izrecno navaja, da veterinar v primeru pogina pripravi veterinarsko poročilo in odredi patoanatomsko sekcijo poginule živali.
Zato ni dobro samovoljno urejati vsega, ne da bi se prej pozanimali o postopku.
Kaj če je žival poginila zaradi nesreče?
Takrat je poleg veterinarske dokumentacije pomembno tudi, kako je do nesreče prišlo.
Na primer:
žival pade,
žival se zaplete v ograjo,
žival povozi vozilo,
žival poškoduje stroj,
pride do udara strele,
žival se poškoduje na drug način.
Če je mogoče, zabeležite okoliščine.
Fotografirajte kraj dogodka.
Zapišite, kaj se je zgodilo.
Če so bile prisotne priče, si zabeležite njihove podatke.
Če je glede na okoliščine potrebna prijava policiji ali drugemu pristojnemu organu, jo opravite.
Ne zato, ker bi morali ustvarjati dodatno birokracijo.
Ampak zato, ker boste morda pozneje morali dokazati, kako je do pogina prišlo.
Kaj če je žival poginila zaradi bolezni?
Pri bolezni je še posebej pomembna veterinarska dokumentacija.
Zavarovalnica mora ugotoviti, ali je bil vzrok pogina takšen, kot ga zavarovanje krije.
Pri nekaterih zavarovanjih je pogin zaradi bolezni zavarovana nevarnost, vendar lahko obstajajo izključitve, na primer glede določenih bolezni ali bolezni, ki je obstajala že pred sklenitvijo zavarovanja.
Zato je lahko veterinarsko potrdilo o vzroku pogina zelo pomembno.
Ne predvidevajte, da bo zavarovalnica vse uredila sama
To je ena od napak, ki se lahko zgodi.
Kmet pokliče zavarovalnega zastopnika in pove:
»Krava je poginila.«
In potem čaka.
Toda zavarovalnica za obravnavo škode potrebuje podatke.
Bolj ko je prijava popolna, lažje je ugotoviti:
- katera žival je poginila,
- kdaj je poginila,
- kaj je bil vzrok,
- ali je bila žival zavarovana,
- kakšna je bila zavarovalna vrednost,
- ali je dogodek krit,
- ali so izpolnjeni pogoji za izplačilo.
Pri zavarovanju živali se škoda lahko obračuna na podlagi prejete dokumentacije, brez klasične cenitve na terenu. Agro Zavarovalnica na primer izrecno navaja, da pri škodah iz naslova zavarovanja živali ne opravlja cenitev, ampak škodne primere obračuna po prejemu ustrezne dokumentacije.
Fotografije so lahko zelo koristne
Če okoliščine to dopuščajo, fotografirajte kraj dogodka.
Na primer:
- poškodovano ograjo,
- mesto padca,
- poškodovano opremo,
- sledi nesreče,
- položaj živali, če je to primerno in varno,
- druge okoliščine, ki pomagajo pojasniti dogodek.
Fotografije niso nadomestilo za veterinarsko dokumentacijo.
Lahko pa pomagajo ustvariti bolj jasno sliko o tem, kaj se je zgodilo.
Tudi pri drugih vrstah zavarovalnih škod zavarovalnice priporočajo ustrezno dokumentiranje škode s fotografijami.
Kaj pa če ne veste, ali je pogin sploh krit?
Prijavite škodo.
To je pomembno.
Ni vaša naloga, da sami dokončno odločite, ali je škoda zavarovana.
Če imate zavarovanje živali in menite, da bi lahko šlo za zavarovalni primer, obvestite zavarovalnico.
Zavarovalnica bo na podlagi police, pogojev in dokumentacije ugotovila, ali je dogodek krit.
Seveda to ne pomeni, da bo vsaka prijavljena škoda tudi izplačana.
Pomeni pa, da ne smete sami zavrniti možnosti izplačila samo zato, ker niste prepričani, kaj piše v pogojih.
Kaj če zavarovalnica zahteva dodatne dokumente?
To je lahko povsem običajen del postopka.
Če zavarovalnica potrebuje dodatno pojasnilo, veterinarsko dokumentacijo, podatke o živali ali drug dokaz, ga je treba čim prej predložiti.
Namesto:
»Zakaj pa to sploh potrebujete?«
je bolj koristno vprašanje:
»Kaj vam moram še poslati, da lahko zaključite obravnavo škode?«
Cilj je jasen: čim prej zagotoviti vse podatke, ki jih zavarovalnica potrebuje za odločitev.
Najpogostejše napake pri prijavi škode
1. Čakanje
»Bom uredil naslednji teden.«
Pri škodi je to slaba navada.
Prijavite jo čim prej.
2. Ne preverite roka
Roki se lahko razlikujejo glede na zavarovanje.
Pri nekaterih je rok tri dni.
Preverite svojo polico.
3. Manjka veterinarska dokumentacija
Brez dokumentacije o vzroku pogina je lahko dokazovanje zavarovalnega primera težje.
4. Ne veste, katera žival je bila zavarovana
Ušesna številka oziroma druga identifikacija živali je pomembna.
5. Prehitro odstranite vse sledi dogodka
Pri nesreči je dobro najprej dokumentirati okoliščine in preveriti, kaj zahteva zavarovalnica.
6. Mislite, da je vsaka smrt živali zavarovana
Ni.
Kritje je odvisno od konkretne police in zavarovalnih pogojev.
Kaj pa če pogine več živali?
Takrat je še posebej pomembno hitro ukrepanje.
Če gre na primer za bolezen, zastrupitev ali drug dogodek, pri katerem je lahko ogroženih več živali, je treba poleg zavarovalnice upoštevati tudi veterinarske in druge pristojne postopke.
Pri takšnem dogodku ne čakajte, da boste najprej uredili zavarovalniško dokumentacijo.
Najprej zaščitite preostale živali in ravnajte po navodilih veterinarja oziroma pristojnih služb.
Zavarovanje pride na vrsto takoj zatem oziroma vzporedno.
Preprost vrstni red, ki si ga je vredno zapomniti
Če pogine zavarovana žival, si lahko zapomnite:
1. VETERINAR
Ugotovitev zdravstvenega stanja oziroma vzroka pogina.
2. ZAVAROVALNICA
Čim prej prijavite škodni dogodek.
3. DOKUMENTACIJA
Pripravite polico, identifikacijo živali, veterinarsko dokumentacijo in druga zahtevana dokazila.
4. ODVOZ KADAVRA
Poskrbite za ustrezen odvoz in pridobite dokazilo, če ga zavarovalnica zahteva.
5. DOPOLNITEV
Če zavarovalnica zahteva dodatne podatke, jih čim prej posredujte.
6. ODLOČITEV
Zavarovalnica na podlagi pogodbe, pogojev in dokumentacije odloči o upravičenosti in višini izplačila.
Najboljši trenutek za preverjanje postopka je danes
Ko je žival zdrava, se vprašanje prijave škode zdi precej oddaljeno.
Toda takrat je tudi najboljši trenutek, da pogledate svojo zavarovalno polico.
Preverite:
Kam moram prijaviti škodo?
V kakšnem roku?
Katere dokumente potrebujem?
Koga moram poklicati ob poginu?
Kaj mora ugotoviti veterinar?
Kakšna je moja zavarovalna vsota?
To vam lahko prihrani precej živcev v trenutku, ko boste imeli že tako dovolj skrbi.
Dobro je vedeti
Pri poginu zavarovane živali je pomembno predvsem hitro in pravilno ukrepanje.
Najprej poskrbite za veterinarsko obravnavo oziroma ravnajte po navodilih pristojnih služb. Nato čim prej obvestite zavarovalnico in pripravite dokumentacijo, ki jo zahteva konkretna zavarovalna pogodba.
Pri nekaterih zavarovanjih je rok za prijavo škode zelo kratek – na primer tri dni – zato s prijavo ne odlašajte.
In še nekaj pomembnega:
ne čakajte, da se škoda zgodi, da bi šele takrat prvič prebrali svojo zavarovalno polico.
Dobro zavarovanje ni samo vprašanje, koliko plačate za premijo.
Pomembno je tudi, da veste, kaj morate narediti, ko ga boste nekoč morda potrebovali.
Preverite svoje zavarovanje živali.