Ko kmet razmišlja o zavarovanju živali, je eno prvih vprašanj pogosto zelo praktično:
»Koliko me bo to stalo?«
To je razumljivo.
Na kmetiji je vsak strošek pomemben. Krma, gorivo, elektrika, veterinar, vzdrževanje strojev, krediti in številni drugi stroški se hitro naberejo.
Zato marsikdo zavarovanje živali odloži z mislijo:
»Bom že nekako, saj se mogoče nič ne bo zgodilo.«
Toda pri zavarovanju živali je danes pomembno vedeti še nekaj:
del stroška zavarovanja lahko krije država.
V Sloveniji država namreč sofinancira zavarovalne premije za določena zavarovanja primarne kmetijske proizvodnje. Med njimi so tudi določena zavarovanja živali na kmetijskem gospodarstvu.
Koliko država sofinancira?
Po trenutno veljavnih pravilih znaša sofinanciranje za zavarovanje živali 60 % obračunane zavarovalne premije, skupaj z davkom od prometa zavarovalnih poslov.
To pomeni zelo preprost primer.
Če bi bila obračunana premija za zavarovanje, ki izpolnjuje pogoje za sofinanciranje, 1.000 evrov, bi država sofinancirala 600 evrov, kmet pa bi pokril preostalih 400 evrov.
Seveda je dejanski znesek odvisen od konkretnega zavarovanja, zavarovanih živali, kritij in drugih pogojev.
Ampak bistvo je pomembno:
kmet ni nujno sam nosilec celotnega stroška zavarovanja.
Toda država ne sofinancira kar vsakega zavarovanja živali
Tu je potrebna previdnost.
Če nekdo reče:
»Država plača 60 % zavarovanja živali.«
je to nekoliko preveč poenostavljeno.
Sofinanciranje velja za zavarovanja, ki izpolnjujejo pogoje iz veljavne uredbe.
Pri živalih se trenutno sofinancira zavarovanje za določene nevarnosti, med drugim za:
- pogin zaradi bolezni,
- zakol živali na kmetijskem gospodarstvu z veterinarsko napotnico,
- usmrtitev živali zaradi bolezni,
- ekonomski zakol zaradi bolezni.
To je zelo pomembno.
Sofinanciranje države ni isto kot zavarovalno kritje.
Najprej mora biti določeno kritje vključeno v zavarovanje in mora ustrezati pogojem uredbe. Šele potem lahko pride v poštev državno sofinanciranje.
Kaj pa pogin zaradi nesreče?
To je vprašanje, ki ga bo verjetno postavil marsikateri kmet.
Če želite zavarovati živali tudi za določene nezgodne oziroma druge nevarnosti, morate preveriti konkretno zavarovalno ponudbo in predvsem, ali je takšno kritje vključeno med zavarovanja, za katera država zagotavlja sofinanciranje.
Pri tem ne smemo enačiti dveh stvari:
Ali zavarovalnica ponuja določeno kritje?
in
Ali država to kritje sofinancira?
To nista ista odgovora.
Država ima določena pravila, katera zavarovanja oziroma nevarnosti so upravičene do sofinanciranja. Za živali so trenutno navedena predvsem kritja, povezana z boleznimi.
Zato je pred sklenitvijo pomembno vprašati:
»Katero kritje je subvencionirano in katero plačam v celoti?«
Zakaj je to za kmeta pomembno?
Ker se lahko zaradi sofinanciranja pogled na zavarovanje precej spremeni.
Recimo, da je kmet prej razmišljal:
»Zavarovanje me bo stalo 1.000 evrov. To je preveč.«
Če pa je pri konkretnem zavarovanju mogoče uveljaviti 60-odstotno sofinanciranje, je njegov lastni strošek bistveno nižji.
Takrat postane vprašanje drugačno:
»Ali se mi za moj preostali strošek splača zaščititi pred tveganjem, ki bi me lahko stalo več tisoč evrov?«
To je veliko bolj smiselno vprašanje.
Kako sploh prideš do državnega sofinanciranja?
Dobra novica je, da kmet praviloma ne hodi sam na ministrstvo po denar.
Postopek je zasnovan tako, da ga v veliki meri uredi zavarovalnica.
Kmet sklene zavarovalno pogodbo, ki izpolnjuje pogoje za sofinanciranje, in ob sklenitvi poda ustrezno pooblastilo.
Zavarovalnica nato v njegovem imenu vloži zahtevek za sofinancirani del premije pri Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
To pomeni, da je postopek za kmeta precej enostavnejši, kot si marsikdo predstavlja.
Pri sklenitvi se znesek, ki ga mora plačati kmet, zmanjša za sofinancirani del.
Kdo je lahko upravičen?
Tudi tukaj veljajo pogoji.
Med drugim mora biti upravičenec vpisan v Register kmetijskih gospodarstev (RKG).
Upravičenci so lahko mikro, mala ali srednja podjetja, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo, pri čemer morajo izpolnjevati tudi druge pogoje.
Med pogoji je tudi, da upravičenec nima neporavnanih davčnih in drugih denarnih nedavčnih obveznosti nad 50 evrov.
Zato ni dovolj samo dejstvo, da imate živali.
Pomembno je tudi, kdo je nosilec kmetijske proizvodnje in ali izpolnjuje vse pogoje za sofinanciranje.
Kaj mora kmet narediti?
V praksi je najpomembneje, da pred podpisom police vpraša zavarovalnega svetovalca:
»Ali je to zavarovanje upravičeno do državnega sofinanciranja?«
Nato še:
»Kolikšen bo moj dejanski strošek po sofinanciranju?«
In tretje:
»Katera kritja so vključena v zavarovanje in katera niso?«
To so tri vprašanja, ki jih je vredno postaviti pred podpisom.
Pazite na eno zelo pomembno razliko
Recimo, da je premija 1.000 evrov.
Država lahko pri upravičenem zavarovanju sofinancira 600 evrov.
To pa ne pomeni, da boste dobili 600 evrov nakazanih na svoj račun.
Sofinanciranje se praviloma upošteva že pri plačilu premije: kmet plača svoj del, zavarovalnica pa v njegovem imenu uveljavlja sofinancirani del pri Agenciji.
Zato je bolj pravilno razmišljati:
»Kolikšen del premije bom moral plačati jaz?«
in ne:
»Kdaj mi bo država nakazala subvencijo?«
Zakaj država sploh pomaga pri zavarovanju?
Razlog je precej logičen.
Če kmet utrpi veliko škodo, to ne vpliva samo nanj osebno.
Lahko vpliva na celotno proizvodnjo kmetije.
Če pride do večjih izgub, lahko kmet težje nadaljuje proizvodnjo, poravnava obveznosti in ponovno vzpostavi proizvodnjo.
Zato država z različnimi ukrepi spodbuja kmete, da tveganja čim bolj obvladujejo že vnaprej.
Sofinanciranje zavarovalnih premij je eden od teh mehanizmov. Ministrstvo ga opisuje kot ukrep, katerega namen je zmanjševanje dohodkovnih tveganj in spodbujanje kmetov k zavarovanju proizvodnje.
Zanimiv podatek: sofinanciranje ni novost
Država zavarovanje kmetijske proizvodnje sofinancira že vrsto let.
Toda odstotek se je skozi leta spreminjal.
Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo je bilo pri zavarovanju bolezni živali sofinanciranje:
- 20 % leta 2016,
- 30 % v letih 2019 in 2020,
- 55 % leta 2022,
- 60 % od leta 2023 za pogodbe, sklenjene po 30. juniju 2023,
- 60 % tudi trenutno.
To pokaže, da država zavarovanja kmetijske proizvodnje obravnava kot pomemben del obvladovanja tveganj.
Ali to pomeni, da se vsako zavarovanje splača?
Ne.
To je pomembno povedati.
Državno sofinanciranje samo po sebi še ne pomeni, da je določena zavarovalna polica primerna za vsako kmetijo.
Najprej je treba pogledati, kaj potrebujete.
Če imate na primer zelo vredne plemenske živali, je pomembno preveriti:
- katere živali so vključene,
- katere nevarnosti so zavarovane,
- kakšna je zavarovalna vsota,
- kakšne so izključitve,
- ali obstaja soudeležba,
- kakšen je postopek ob škodi,
- koliko znaša vaša premija,
- koliko od nje sofinancira država,
- koliko boste dejansko plačali sami.
Šele potem lahko ocenite, ali je zavarovanje za vas smiselno.
Ne glejte samo cene zavarovanja
To je morda najpomembnejši nasvet.
Če nekdo reče:
»Meni je zavarovanje predrago.«
je vredno vprašati:
»Koliko pa bi vas stala izguba živali?«
Če imate na kmetiji večje število živali, lahko ena sama večja škoda pomeni več tisoč evrov izgube.
Če pa imate zavarovanje, ki ustreza vašim potrebam, in je del premije še sofinanciran, je vaš dejanski strošek zaščite lahko bistveno nižji.
Ne kupujete namreč papirja.
Kupujete finančno zaščito pred določenim tveganjem.
Kaj pa če sofinanciranja ne uveljavite?
To je lahko zelo pomembno.
Če sklenete zavarovanje, vendar ne izpolnjujete pogojev za sofinanciranje, ne smete računati na 60-odstotno znižanje.
Zato je pametno status preveriti pred sklenitvijo pogodbe.
Zavarovalnemu svetovalcu povejte, da želite zavarovanje, pri katerem želite uveljaviti državno sofinanciranje, in preverite, ali konkretna polica izpolnjuje pogoje.
In še ena pomembna stvar
Pravila se lahko spreminjajo.
Odstotek sofinanciranja, upravičena kritja, pogoji in postopki niso nekaj, kar bi bilo mogoče vzeti za vedno.
Trenutno, v letu 2026, za zavarovanje živali velja 60-odstotno sofinanciranje upravičene premije, vendar je treba vedno preveriti veljavna pravila za leto, v katerem sklepate zavarovanje.
Dobro je vedeti
Da – država v Sloveniji sofinancira določena zavarovanja živali na kmetijskih gospodarstvih.
Trenutno znaša sofinanciranje za upravičena zavarovanja živali 60 % obračunane zavarovalne premije, vključno z davkom od prometa zavarovalnih poslov. Pri živalih se sofinanciranje nanaša na določena kritja, predvsem na pogin zaradi bolezni ter nekatere z boleznijo povezane primere zakola oziroma usmrtitve.
Zato se pred sklenitvijo zavarovanja ne vprašajte samo:
»Koliko stane zavarovanje?«
Vprašajte se:
»Koliko stane mene, če upoštevam državno sofinanciranje – in kaj za ta denar dejansko dobim?«
To je precej pomembnejše vprašanje.
Preverite, ali ste upravičeni do sofinanciranja zavarovanja živali.