Ko toča, neurje, pozeba ali drug vremenski dogodek poškoduje posevek, je prva reakcija kmeta pogosto zelo preprosta:
»Pol njive je uničene.«
Ali:
»Na pogled je vsaj polovica pridelka poškodovana.«
Toda pri zavarovanju to še ni končni izračun škode.
Pri kmetijskih zavarovanjih je treba ugotoviti, kakšen je dejanski vpliv škodnega dogodka na zavarovani pridelek, in sicer na način, ki ga določajo konkretna zavarovalna pogodba in zavarovalni pogoji.
To je pomembno, ker poškodovana njiva in izplačilo zavarovalnine nista ista stvar.
Škoda se ne določi samo s pogledom na njivo
Predstavljajte si njivo koruze po močni toči.
Stebla so poškodovana, listi raztrgani, nekateri deli rastlin so poležani. Na prvi pogled je škoda ogromna.
Toda vprašanje cenilca ni samo:
»Koliko rastlin je videti poškodovanih?«
Pomembnejše vprašanje je:
»Koliko bo zaradi te poškodbe dejansko manj pridelka oziroma kakšna škoda je nastala po pravilih tega zavarovanja?«
Rastlina je namreč lahko videti zelo poškodovana, pa se kasneje delno obnovi.
Po drugi strani lahko na videz manjša poškodba v določeni razvojni fazi povzroči precejšen izpad končnega pridelka.
Zato je ocenjevanje škode strokovno delo.
Prvi korak je ugotovitev, kaj se je zgodilo
Najprej je treba ugotoviti škodni dogodek.
Je škodo povzročila toča?
Pozeba?
Neurje?
Poplava?
Suša?
Ali drug dogodek, ki je lahko predmet zavarovanja?
Pomembno je, da je konkretna nevarnost vključena v vaše zavarovanje.
Če določeno tveganje ni zavarovano, sama višina škode še ne pomeni, da bo zanjo izplačana zavarovalnina.
Zato se prava zgodba o škodi začne že pri zavarovalni polici.
Nato se ugotavlja obseg poškodovanosti
Ko je potrjeno, da gre za škodni dogodek, je treba ugotoviti obseg poškodb.
Pri tem se lahko upoštevajo različni dejavniki, odvisno od vrste posevka in zavarovanja:
- površina, ki jo je prizadel škodni dogodek,
- stopnja poškodovanosti rastlin,
- razvojna faza posevka,
- pričakovani pridelek,
- vpliv poškodbe na končni pridelek,
- morebitna kakovostna škoda,
- ter drugi dejavniki, ki jih določajo pogoji zavarovanja.
To pomeni, da cenitev ni samo fotografiranje poškodovane njive.
Gre za oceno posledic škodnega dogodka.
30 % poškodovanosti ni nujno 30 % izgube pridelka
To je ena najpogostejših napačnih predstav.
Recimo, da je po toči videti, kot da je poškodovanih približno 30 % rastlin.
To še ne pomeni nujno, da bo pridelek za 30 % manjši.
Rastline imajo sposobnost regeneracije.
Če je škoda nastala v zgodnejši razvojni fazi, lahko posevek del poškodbe nadomesti.
Če pa je škoda nastala v občutljivi fazi razvoja, je lahko vpliv na končni pridelek precej večji.
Zato je pri ocenjevanju pomembno kdaj je škoda nastala, ne samo kako je njiva videti na dan ogleda.
Razvojna faza je lahko zelo pomembna
Ista toča lahko povzroči popolnoma drugačne posledice, če pride na primer:
- kmalu po vzniku,
- v času intenzivne rasti,
- v času cvetenja,
- v času oblikovanja plodov,
- ali tik pred žetvijo.
Rastlina v različnih obdobjih nima enake sposobnosti, da nadomesti poškodbe.
Zato cenilec ne gleda samo poškodovanih listov in stebel.
Pomemben je tudi razvojni stadij posevka.
Ni vsaka njiva enako poškodovana
Pri močnem vremenskem dogodku se pogosto zgodi, da je škoda zelo neenakomerno razporejena.
Na enem koncu njive je lahko pridelek skoraj uničen.
Na drugem koncu je škoda precej manjša.
Včasih pa lahko toča prizadene samo določene parcele, medtem ko druge ostanejo skoraj nedotaknjene.
Zato je lahko pomembna tudi natančna določitev poškodovane površine.
Če imate več parcel, ni dovolj reči:
»Toča je prizadela mojo kmetijo.«
Treba je ugotoviti, katere zavarovane površine in v kakšnem obsegu so bile dejansko prizadete.
Kako poteka cenitev?
Ko je škoda prijavljena, sledi postopek ugotavljanja škode v skladu s pravili zavarovalnice.
Cenilec oziroma druga pooblaščena oseba pregleda posevek in ugotavlja posledice škodnega dogodka.
Pri tem se lahko upoštevajo:
- vrsta kulture,
- razvojna faza,
- stanje posevka pred škodo,
- obseg poškodovanosti,
- pričakovani pridelek,
- posledice poškodb,
- ter drugi elementi, ki jih določajo pogoji konkretnega zavarovanja.
Na podlagi ugotovitev se določi škoda oziroma podatek, ki je potreben za izračun zavarovalnine.
Kaj pa če pridelek kljub škodi še vedno lahko poberemo?
To je zelo pogost primer.
Toča lahko poškoduje pridelek, vendar ga ne uniči v celoti.
Kmet ga lahko še vedno požanje.
Toda količina je manjša.
Ali pa je pridelek slabše kakovosti.
V takem primeru je treba ugotoviti, kakšen je dejanski vpliv poškodbe na zavarovani pridelek.
Tudi tukaj ni mogoče uporabiti enega univerzalnega pravila za vse kulture in vsa zavarovanja.
Način obračuna je odvisen od konkretnih pogojev.
Količina ni vedno edini problem
Predstavljajte si sadovnjak po toči.
Del plodov je odpadel.
Drugi so ostali na drevesih, vendar so poškodovani.
Na koncu bo mogoče pobrati precejšen del pridelka.
Toda poškodovani plodovi imajo lahko manjšo tržno vrednost ali niso primerni za isti namen kot nepoškodovani.
Zato je lahko gospodarska posledica večja, kot bi sklepali samo iz števila kilogramov.
Pri tem pa je treba vedno pogledati, kaj konkretno zavarovanje krije in kako se škoda obračunava.
Pomembna je tudi zavarovalna vsota
Pri izračunu škode ima pomembno vlogo tudi zavarovalna vrednost oziroma zavarovalna vsota, določena za konkretni pridelek.
Če je pridelek zavarovan za določeno vrednost, izplačilo ne moremo preprosto določiti samo na podlagi tega, koliko je kmet ocenil izgubo.
Upoštevajo se pogodbeni pogoji in način obračuna škode.
Zato je zelo pomembno, da je zavarovalna vrednost pred sezono ustrezno določena.
Kaj pa če je zavarovanje prenizko?
To je lahko zelo neprijetno presenečenje.
Kmet lahko misli:
»Imam zavarovanje, zato sem zaščiten.«
Potem pa pride velika škoda in ugotovi, da je bila zavarovana vrednost prenizka oziroma da kritje ne zagotavlja takšne zaščite, kot je pričakoval.
Zato ni dovolj imeti samo zavarovalno polico.
Treba je razumeti njeno vsebino.
Kaj je zavarovano? Za koliko? Pred čim? In kako se obračuna škoda?
Kaj pa franšiza oziroma soudeležba?
Pri nekaterih zavarovanjih je določena franšiza oziroma soudeležba zavarovanca.
To lahko vpliva na končno izplačilo.
Zato se lahko zgodi, da kmet sam izračuna določeno višino škode, vendar je končni znesek zavarovalnine drugačen.
Pri branju police je zato treba biti pozoren tudi na ta del.
Primer iz prakse
Predstavljajmo si poenostavljen primer.
Kmet ima posevek, katerega zavarovana vrednost je 40.000 €.
Močna toča povzroči veliko škodo.
Kmet oceni, da je izgubil približno polovico pridelka.
Njegov prvi izračun je:
50 % od 40.000 € = 20.000 €.
Toda to še ni nujno znesek, ki ga bo prejel.
Zakaj?
Ker je treba ugotoviti dejanski obseg škode po pravilih konkretnega zavarovanja.
Upoštevajo se lahko dejanska poškodovanost, razvojna faza posevka, površina, ki jo je prizadela toča, franšiza oziroma soudeležba in drugi pogodbeni elementi.
Zato lahko končno izplačilo določi šele postopek cenitve in obračuna po zavarovalnih pogojih.
Kaj lahko naredi kmet, da bo postopek čim bolj urejen?
Ko pride do škode, je pomembno predvsem, da ne ukrepate prehitro na način, ki bi lahko otežil ugotavljanje škode.
Dobro je:
1. Čim prej prijaviti škodo
Upoštevajte navodila in roke svoje zavarovalnice.
2. Dokumentirati stanje
Fotografije poškodovanega posevka so lahko zelo koristne.
3. Zabeležiti osnovne podatke
Katera parcela je poškodovana, katera kultura je na njej in kdaj je prišlo do škodnega dogodka.
4. Počakati na navodila glede nadaljnjih ukrepov
Preden posevek odstranite, preorjete ali kako drugače spremenite stanje, preverite, ali je potreben ogled oziroma cenitev.
5. Vprašati, če vam kaj ni jasno
Pri škodi ni prostora za ugibanje.
Kaj če se z oceno škode ne strinjate?
Tudi to se lahko zgodi.
Kmet, ki vsak dan dela na svoji njivi, lahko določeno situacijo vidi drugače kot nekdo, ki pride na ogled po škodnem dogodku.
Če menite, da ocena ne odraža dejanskega stanja, je pomembno, da preverite možnosti, ki jih glede ugovora, ponovne cenitve ali drugega postopka omogoča vaša zavarovalna pogodba.
Ne zadovoljite se z odgovorom:
»Tako pač je.«
Če česa ne razumete, zahtevajte pojasnilo.
Najpomembnejše je, da veste, kaj ste zavarovali
Na koncu se vse začne in konča pri polici.
Če veste:
- katera nevarnost je zavarovana,
- katera kultura je zavarovana,
- kakšna je zavarovalna vrednost,
- kakšen je obseg kritja,
- kakšna je franšiza,
- in kako se škoda obračunava,
potem boste veliko lažje razumeli tudi postopek po škodnem dogodku.
Če tega ne veste, lahko pride do neprijetnih presenečenj.
Škoda na njivi je vidna. Finančna škoda pa ni vedno.
Ko pogledate poškodovan posevek, vidite posledice nevihte.
Toda prava finančna škoda se pokaže šele, ko razumemo:
koliko pridelka bo zaradi dogodka dejansko manj, kakšna je njegova vrednost in kaj od tega krije zavarovanje.
Zato je cenitev škode pomemben del vsakega zavarovanja posevkov.
In prav zato je dobro, da se o teh vprašanjih pogovorite pred škodo, ko je še čas za pravilno izbiro zavarovanja.
Želite preveriti, kako bi se pri vašem posevku obračunala škoda?
Če niste prepričani, kaj vaša zavarovalna polica krije, kako je določena vrednost pridelka ali na kaj morate biti pozorni pri škodnem dogodku, nam pošljite povpraševanje.
Skupaj lahko preverimo osnovne elemente zavarovanja in možnosti zaščite vašega pridelka.
Ker je najlažje razumeti zavarovanje takrat, ko še ni škode.