Imate več njiv, vendar ne želite nujno zavarovati vseh.
Morda so nekatere parcele bolj izpostavljene toči, druge so na območju, kjer je večja nevarnost poplav, tretje pa so manj pomembne za vaš skupni prihodek.
Ali lahko v takem primeru izberete samo določene njive?
V določenih primerih je mogoče zavarovati le določene površine oziroma posevke, vendar je to odvisno od konkretnega zavarovanja in pogojev zavarovalnice.
Zato je pomembno, da pred sklenitvijo natančno preverite, kako je mogoče določiti predmet zavarovanja.
Zakaj bi nekdo želel zavarovati samo določene njive?
Razlogov je lahko več.
Predstavljajte si kmetijo s 40 hektarji obdelovalnih površin.
Na desetih hektarjih je pridelek, ki predstavlja pomemben del prihodka.
Drugih deset hektarjev je na območju, kjer je nevarnost toče precej večja.
Na preostalih površinah je finančna vrednost pridelka manjša ali pa kmet oceni, da morebitno škodo lahko prenese sam.
V takem primeru je povsem logično razmišljati:
»Zakaj bi plačeval zavarovanje za vse, če so zame najbolj pomembne samo določene njive?«
To je legitimno vprašanje.
Toda odgovor ni vedno tako preprost.
Najprej je treba pogledati pogoje zavarovanja
Pri zavarovanju posevkov ni dovolj, da sami določite:
»To njivo želim, te pa ne.«
Treba je preveriti, kako konkretna zavarovalnica oziroma konkretno zavarovanje opredeljuje zavarovane površine.
Pri nekaterih produktih so lahko določena pravila glede izbire parcel, kultur, območja ali minimalnega obsega zavarovanja.
Zato je pomembno, da se pred sklenitvijo preveri konkretna ponudba.
Ne predpostavljajte, da lahko vsak posevek zavarujete popolnoma po svoje.
Pomembna je natančna navedba zavarovanih površin
Če je mogoče zavarovati samo določene njive, mora biti jasno, katere so vključene v zavarovanje.
Pri večji kmetiji je to še posebej pomembno.
Če imate:
- parcelo A,
- parcelo B,
- parcelo C,
- parcelo D,
mora biti jasno, na katerih površinah je zavarovanje sklenjeno in kateri posevki so na njih zavarovani.
Nejasnost lahko kasneje povzroči nepotrebne težave.
Zato je dobro, da so podatki o površinah in kulturah pred sklenitvijo preverjeni in pravilno navedeni v dokumentaciji.
Ena njiva je lahko bolj tvegana od druge
Vremenska tveganja niso enaka na vseh lokacijah.
To dobro vedo kmetje, ki imajo njive razpršene na več različnih območjih.
Na eni parceli je lahko toča precej pogost pojav.
Druga parcela je lahko bolj izpostavljena zastajanju vode.
Tretja je na bolj suhem območju.
Četrta pa je relativno dobro zaščitena.
Zato ima lahko kmet zelo dober razlog, da želi več pozornosti nameniti določenim površinam.
Lokacija je pri kmetijskem zavarovanju pomembna.
Toda tveganje ni edini razlog za izbiro njiv
Pomembna je tudi vrednost pridelka.
Če imate na eni parceli pridelek, katerega vrednost znaša nekaj tisoč evrov, na drugi pa pridelek bistveno višje vrednosti, je finančna posledica škode zelo različna.
Morda imate na eni površini tudi pridelek, ki je za vašo kmetijo strateško pomembnejši.
Če bi ga izgubili, bi to močno vplivalo na vaš prihodek.
Zato lahko pri odločitvi pomaga preprosto vprašanje:
»Katere površine bi mi bilo najtežje izgubiti?«
Kaj pa če zavarujem samo najbolj tvegane njive?
To je lahko logična strategija.
Toda treba je pogledati tudi drugo stran.
Če zavarujete samo parcele z največjim tveganjem, lahko plačate manj, vendar sami prevzamete celotno tveganje na vseh drugih površinah.
To ni nujno napačno.
Je pa pomembno, da je odločitev zavestna.
Zavarovanje namreč vedno pomeni odločitev o tem:
Katero tveganje bom prenesel na zavarovalnico in katerega bom prevzel sam?
Primer
Predstavljajmo si kmetijo s 30 hektarji.
Na 10 hektarjih je pridelek, katerega izguba bi pomenila velik finančni problem.
Na drugih 20 hektarjih je finančni učinek morebitne škode manjši.
Kmet se odloči, da bi rad zavaroval samo prvih 10 hektarjev.
Če pogoji konkretnega zavarovanja takšno izbiro omogočajo, je to lahko povsem racionalna odločitev.
Toda kmet mora vedeti:
Če toča uniči pridelek na preostalih 20 hektarjih, zavarovanje za te površine ne bo pomagalo.
To se zdi očitno, vendar je po škodi lahko zelo neprijetno.
Kaj če toča prizadene samo del njive?
To je nekoliko drugačna situacija.
Takrat ne govorimo o tem, da bi kmet predhodno zavaroval samo polovico njive.
Gre za to, da škodni dogodek prizadene samo del zavarovane površine.
Na primer:
- njiva ima 10 hektarjev,
- celotna njiva je zavarovana,
- toča prizadene približno polovico površine.
Takrat se škoda ugotavlja v skladu s pogoji konkretnega zavarovanja.
Zavarovana površina in poškodovana površina nista nujno ista stvar.
Kaj pa različne kulture?
Kmet ima lahko na eni njivi koruzo, na drugi pšenico, na tretji oljno ogrščico.
Tudi tukaj ni mogoče avtomatično predpostaviti, da je mogoče vse urediti na enak način.
Zavarovanje je lahko povezano s konkretnimi kulturami in pogoji zavarovalnice.
Zato je pomembno, da se pred sklenitvijo preveri:
Katere kulture je mogoče zavarovati in pod kakšnimi pogoji?
To je še posebej pomembno pri kmetijah z raznoliko proizvodnjo.
Ali lahko izberem samo parcele, kjer je nevarnost toče največja?
V določenih zavarovalnih produktih je lahko izbira posameznih površin mogoča, vendar so lahko pri tem določene omejitve.
Zato ne bi bilo odgovorno reči:
»Vedno lahko zavarujete samo najbolj tvegane njive.«
Pravilneje je:
Preveriti je treba konkretne pogoje zavarovanja.
Zavarovalnica lahko pri posameznem produktu določi pravila glede obsega zavarovanja, izbire površin ali drugih pogojev.
Kaj če imate njive v različnih krajih?
Takrat je natančna evidenca še pomembnejša.
Če so vaše površine razpršene, lahko vremenski dogodek prizadene eno območje, drugo pa popolnoma izpusti.
To je lahko prednost z vidika razpršitve tveganja.
Toda pri zavarovanju mora biti jasno, katere površine so vključene.
Dobro je imeti pregled:
| Parcela | Kultura | Površina | Zavarovana? |
|---|---|---|---|
| A | koruza | 8 ha | Da |
| B | pšenica | 6 ha | Da |
| C | koruza | 5 ha | Ne |
| D | pšenica | 7 ha | Ne |
Takšen pregled je lahko zelo preprost, vendar pomaga preprečiti nesporazume.
Največja napaka: misliti, da je zavarovana cela kmetija
Če imate več parcel, nikoli ne predpostavljajte, da je zavarovanje avtomatično veljavno za vse.
Poglejte dokumentacijo.
Preverite navedene površine.
Preverite kulture.
Preverite kritja.
Preverite zavarovalne vsote.
Če je karkoli nejasno, vprašajte.
Pri zavarovanju je bolje preveriti eno stvar preveč kot eno stvar premalo.
Kaj pa če kasneje dodam novo njivo?
Tudi to je pomembno vprašanje.
Če med sezono pridobite novo zemljišče ali spremenite strukturo pridelave, ne predpostavljajte, da je nova površina avtomatično vključena v obstoječe zavarovanje.
Pred tem preverite pri zavarovalnici oziroma posredniku, ali je mogoče zavarovanje ustrezno spremeniti in pod kakšnimi pogoji.
Enako velja, če:
- spremenite kulturo,
- povečate površino,
- zmanjšate površino,
- ali drugače spremenite podatke, na katerih temelji zavarovanje.
Je bolje zavarovati vse ali samo del?
Ni univerzalnega odgovora.
Odvisno je od vaše proizvodnje, finančne situacije, vrednosti pridelka in tveganj, ki jih želite prevzeti sami.
Lahko si pomagate s tremi vprašanji:
1. Kje je moja največja finančna izpostavljenost?
Kateri pridelek bi mi povzročil največ težav, če bi ga izgubil?
2. Katere površine so najbolj izpostavljene?
Kje se najpogosteje pojavljajo toča, pozeba, suša, poplave ali druga tveganja?
3. Kolikšno škodo lahko kmetija prenese sama?
Če lahko brez večjih težav pokrijete manjšo škodo, morda ne potrebujete enake stopnje zaščite kot pri škodi, ki bi ogrozila celotno poslovanje.
Zavarovanje naj sledi vašemu tveganju
Ni nujno, da je najboljša rešitev vedno zavarovati vse.
Prav tako ni nujno, da je najboljša rešitev zavarovati samo eno parcelo.
Pomembno je, da veste, kaj želite zaščititi in katerega tveganja sami ne želite nositi.
Zavarovanje mora biti prilagojeno realnosti vaše kmetije.
Ne temu, kaj ima sosed.
Ne temu, kaj je najceneje.
In ne temu, kaj je bilo dobro prejšnje leto.
Ampak vašim dejanskim tveganjem.
Preden sklenete zavarovanje, naredite preprost pregled
Vzemite seznam vseh svojih parcel.
Ob vsaki napišite:
- površino,
- kulturo,
- približno vrednost pridelka,
- glavna tveganja,
- in ali želite to površino zavarovati.
Nato preverite, ali je takšen način zavarovanja sploh mogoč pri izbranem produktu.
Tako boste veliko lažje razumeli, za kaj dejansko plačujete.
Najpomembnejše vprašanje ni »koliko njiv?«
Pomembnejše vprašanje je:
»Kateri del moje proizvodnje si lahko privoščim izgubiti?«
Če je odgovor:
»Nobenega večjega dela.«
potem je smiselno razmišljati o širši zaščiti.
Če pa lahko določeno tveganje finančno prenesete sami, je lahko odločitev drugačna.
Bistveno je, da veste, kaj prevzemate nase.
Želite preveriti, ali lahko zavarujete samo določene njive?
Če imate več parcel in ne veste, ali je smiselno oziroma mogoče zavarovati samo določene površine, nam pošljite povpraševanje.
Skupaj lahko pogledamo vaše posevke, površine in glavna tveganja ter preverimo možnosti zavarovanja.
Ni treba zavarovati vsega samo zato, ker imate veliko njiv. Pomembno je, da pravilno zaščitite tisto, kar vam je finančno najpomembnejše.