O smrti partnerja se večina ljudi ne želi pogovarjati.
Še manj pa o tem, kaj bi se zgodilo z denarjem, krediti in dolgovi, če bi eden od njiju umrl.
Toda pri družini, ki ima stanovanjski kredit, avtomobilski kredit, leasing ali druge finančne obveznosti, je to vprašanje zelo pomembno.
Kaj se zgodi s kreditom?
Kdo ga mora odplačevati?
Ali partner avtomatično podeduje dolgove?
Kaj se zgodi s stanovanjem?
In predvsem:
Kako preprečiti, da bi smrt enega partnerja povzročila finančni zlom drugega?
Odgovor ni samo v življenjskem zavarovanju.
Najprej je treba razumeti, katere obveznosti obstajajo, kdo je njihov dolžnik oziroma porok, kako je urejeno premoženje in kaj se zgodi v zapuščinskem postopku.
Šele nato lahko razmišljamo o ustrezni zaščiti.
Smrt partnerja ne izbriše finančnih obveznosti
Ko človek umre, njegove finančne obveznosti ne izginejo kar same od sebe.
V zapuščinskem postopku se ugotavlja, kaj je pokojnik zapustil in katere obveznosti so povezane z zapuščino.
Pri tem je pomembno razlikovati med različnimi situacijami.
Če sta partnerja skupaj najela stanovanjski kredit, je položaj drugačen, kot če je bil kredit sklenjen samo na pokojnega partnerja.
Če je drugi partner porok ali soplačnik, je položaj lahko drugačen.
Če gre za dolg, ki je bil samo osebna obveznost pokojnika, pa je treba upoštevati pravila dedovanja.
Zato ni dobro razmišljati:
»Če je kredit na partnerja, bom po njegovi smrti zagotovo moral plačati vse.«
Prav tako ni pravilno razmišljati:
»Če partner umre, njegov dolg avtomatično izgine.«
Resnična situacija je odvisna od konkretnega dolga, pogodbe, premoženjskih razmerij in dedovanja.
Kaj se zgodi z dedovanjem dolgov?
To je eno najpomembnejših vprašanj.
Po splošnih pravilih dednega prava dediči za zapustnikove dolgove odgovarjajo do višine vrednosti podedovanega premoženja.
To pomeni, da vprašanje ni samo:
»Kaj bom podedoval?«
ampak tudi:
»Katere obveznosti so povezane z zapuščino?«
Pri večjih kreditih je zato še posebej pomembno, da družina pred sklenitvijo kredita oziroma zavarovanja razume, kako so obveznosti urejene.
Pri tem pa je treba ločiti tudi med dedovanjem in obveznostmi, ki jih je partner že sam prevzel kot kreditojemalec, soplačnik ali porok.
Zato je pri konkretni situaciji vedno smiselno preveriti kreditno pogodbo in po potrebi pridobiti pravni nasvet.
Stanovanjski kredit je pogosto največje tveganje
Predstavljajmo si mlado družino.
Imata dva otroka.
Stanovanjski kredit znaša še 180.000 €.
Partner A zasluži 2.800 € mesečno.
Partner B zasluži 1.700 €.
Večina družinskih stroškov je prilagojena dvema dohodkoma.
Potem partner A umre.
Poleg čustvene izgube družina nenadoma izgubi tudi pomemben del prihodka.
Če je partner A hkrati kreditojemalec, je treba rešiti še vprašanje preostanka kredita.
Preživeli partner ima zdaj:
- en dohodek namesto dveh,
- dva otroka,
- življenjske stroške,
- stanovanjski kredit,
- druge finančne obveznosti.
To je lahko izjemno težka situacija.
Prav zato je zaščita pred finančnimi posledicami smrti tako pomembna.
Življenjsko zavarovanje lahko spremeni celotno situacijo
Življenjsko zavarovanje za primer smrti lahko zagotovi izplačilo dogovorjene zavarovalne vsote, če zavarovana oseba umre v času trajanja zavarovanja in so izpolnjeni pogoji police.
Pri družini je lahko ta denar namenjen različnim potrebam.
Na primer:
poplačilu stanovanjskega kredita
ali
zagotavljanju finančne rezerve za partnerja in otroke.
To je bistvena razlika.
Življenjsko zavarovanje ni nujno samo »zavarovanje kredita«.
Lahko je predvsem zavarovanje finančne stabilnosti družine.
Koliko zavarovanja potrebujete?
Tu se pogosto pojavi napaka.
Nekdo reče:
»Imava 180.000 € kredita, zato potrebujem 180.000 € življenjskega zavarovanja.«
To je lahko premalo.
Zakaj?
Ker družina po smrti partnerja ne izgubi samo kredita.
Izgubi tudi njegov prihodnji dohodek.
Recimo, da je partner zaslužil 2.800 € mesečno.
V desetih letih bi to predstavljalo 336.000 € prihodka, če bi ga zelo poenostavljeno gledali brez sprememb plače, inflacije, davkov in drugih dejavnikov.
Seveda to ne pomeni, da potrebujete 336.000 € zavarovanja.
Pomeni pa, da je treba razumeti velikost finančnega tveganja.
Če bi zavarovanje pokrilo samo 180.000 € kredita, bi bil kredit morda rešen.
Toda družina bi še vedno izgubila pomemben del prihodka.
Kredit in dohodek sta dve različni tveganji
To je ena najpomembnejših stvari pri načrtovanju življenjskega zavarovanja.
Prvo tveganje: dolg
Koliko denarja bi bilo potrebno za poplačilo kredita in drugih obveznosti?
Drugo tveganje: izpad prihodka
Koliko denarja bi družini manjkalo vsak mesec?
Če želimo resnično zaščititi partnerja, moramo razmišljati o obeh.
Zato je lahko boljši pristop:
preostanek dolga + finančna rezerva za družino – razpoložljivi prihranki = okvirna potreba po zaščiti.
To ni univerzalna formula.
Je pa dober način, da začnete razmišljati.
Kaj pa če partner ne dela?
To je pogosto spregledano.
Predstavljajmo si družino, kjer eden od partnerjev dela, drugi pa skrbi za otroke in gospodinjstvo.
Na prvi pogled bi lahko rekli:
»Ker drugi partner nima plače, ga ni treba zavarovati.«
Toda to ni nujno pravilno.
Če partner, ki skrbi za otroke, umre, mora preživeli partner morda:
- zmanjšati obseg dela,
- plačevati varstvo otrok,
- najeti pomoč,
- prevzeti več gospodinjskih obveznosti,
- prilagoditi svoje delo.
Tudi delo, za katerega ne prejemamo plače, ima svojo finančno vrednost.
Zato je lahko smiselno razmišljati o zaščiti obeh partnerjev, čeprav zavarovalni vsoti nista enaki.
Kaj če je kredit sklenjen na oba partnerja?
To je zelo pomembno.
Če sta oba partnerja kreditojemalca, smrt enega od njiju ne pomeni, da drugi avtomatično preneha biti odgovoren za svoje pogodbene obveznosti.
Prav zato je treba že ob najemu kredita preveriti:
- kdo je kreditojemalec,
- kdo je soplačnik,
- kdo je porok,
- kako je kredit zavarovan,
- ali obstaja življenjsko zavarovanje,
- kdo je upravičen do izplačila,
- kaj se zgodi v primeru smrti enega kreditojemalca.
To so vprašanja, ki jih je veliko bolje rešiti pred podpisom pogodbe kot takrat, ko nastopi smrt.
Kaj pa če je življenjsko zavarovanje sklenjeno samo za višino kredita?
To je lahko smiselna rešitev, če je cilj predvsem zaščititi stanovanjski dolg.
Toda postavite si še eno vprašanje:
Kaj ostane partnerju, ko je kredit poplačan?
Če je odgovor:
»Nič.«
potem kredit sicer ni več problem, vendar finančna zaščita družine ni popolna.
Partner lahko ostane brez pomembnega dela prihodka in z vsemi običajnimi življenjskimi stroški.
Zato je pri družinah z otroki pogosto smiselno pogledati širše od samega kredita.
Kaj če imamo že prihranke?
Prihranki so pomemben del finančne zaščite.
Če ima družina 50.000 € prihrankov, je potreba po življenjskem zavarovanju lahko drugačna kot pri družini, ki nima nobene rezerve.
Toda tudi prihranki niso vedno dovolj.
Predstavljajte si:
Kredit: 180.000 €
Prihranki: 50.000 €
Na prvi pogled manjka še 130.000 €.
Toda če bi družina prihranke porabila za kredit, bi ostala skoraj brez likvidne rezerve.
Kaj pa naslednja leta?
Zato ni nujno pametno porabiti vseh prihrankov samo zato, da se čim prej poplača kredit.
Tudi finančna rezerva ima svojo vrednost.
Ne pozabite na druge dolgove
Stanovanjski kredit je običajno največja obveznost, vendar ni edina.
Družina ima lahko tudi:
- avtomobilski kredit,
- leasing,
- potrošniški kredit,
- limit,
- kreditne kartice,
- poslovne obveznosti,
- druga posojila.
Zato naredite seznam vseh obveznosti.
Pri vsaki napišite:
Kdo je dolžnik?
Kdo je soplačnik?
Kdo je porok?
Koliko še dolgujemo?
Kaj se zgodi ob smrti enega od partnerjev?
Ta preprost seznam lahko razkrije tveganja, na katera prej niste pomislili.
Življenjsko zavarovanje ni edina zaščita
Pomembno je razumeti, da življenjsko zavarovanje rešuje predvsem finančne posledice smrti.
Družina pa se lahko sooči tudi z drugimi tveganji.
Na primer:
- dolgotrajna bolezen,
- invalidnost,
- nezmožnost za delo,
- dolgotrajen izpad prihodka.
Zato je pri finančnem načrtovanju smiselno razmišljati širše.
Kaj bi se zgodilo, če partner ne bi umrl, ampak eno ali dve leti ne bi mogel delati?
Tudi takšen scenarij lahko močno prizadene družinski proračun.
Zato naj bo življenjsko zavarovanje del širše finančne zaščite, ne pa edini element.
Kdaj je življenjsko zavarovanje posebej pomembno?
Potreba po zaščiti je običajno večja, kadar ima družina:
- majhne otroke,
- velik stanovanjski kredit,
- enega glavnega hranilca,
- majhne prihranke,
- visoke mesečne stroške,
- dolgoročne finančne obveznosti.
Če je družina finančno popolnoma neodvisna, ima veliko premoženja in nima dolgov, je lahko potreba po življenjskem zavarovanju drugačna.
Zato ni smiselno kopirati rešitve soseda, prijatelja ali sodelavca.
Vsaka družina ima svojo finančno zgodbo.
Koliko let naj traja zavarovanje?
Tudi trajanje je pomembno.
Če imate 20-letni stanovanjski kredit in majhne otroke, je lahko smiselno razmišljati o zaščiti za obdobje, v katerem so finančna tveganja največja.
Na primer:
- dokler traja kredit,
- dokler otroci ne postanejo finančno samostojni,
- ali kombinacija obeh obdobij.
Pri tem ni nujno, da je celotno življenjsko zavarovanje enako visoko ves čas.
Tudi potrebe družine se skozi življenje spreminjajo.
Ena od pomembnih napak: zavarujemo samo partnerja z višjo plačo
To je zelo pogosta logika.
»On zasluži 3.000 €, jaz pa 1.500 €, zato njega zavarujmo dvakrat bolj.«
Razmišljanje ima določeno logiko.
Toda ne smemo pozabiti na drugo polovico zgodbe.
Če umre partner z nižjim prihodkom, lahko nastanejo dodatni stroški.
Če skrbi za otroke, bo morda treba plačevati več varstva.
Če opravlja pomemben del gospodinjskih obveznosti, bo treba njegovo delo nadomestiti.
Zato mora biti vprašanje:
»Kolikšen finančni udarec bi povzročila njegova ali njena smrt?«
in ne samo:
»Koliko zasluži?«
Kaj naj partner naredi že danes?
Ni treba čakati, da pride do težave.
Vzemita eno uro in skupaj preglejta družinske finance.
Zapišita:
Prihodki
Koliko zasluži vsak partner?
Krediti
Koliko še dolgujete?
Prihranki
Koliko denarja je dejansko na voljo?
Zavarovanja
Kaj že imate?
Otroci
Koliko časa bodo še finančno odvisni od vaju?
Stroški
Kolikšen je minimalni mesečni strošek družine?
Nato si postavita vprašanje:
»Če eden od naju jutri umre, koliko denarja bi potreboval drugi, da lahko normalno nadaljuje življenje?«
Odgovor je lahko presenetljiv.
Preprost primer izračuna
Recimo, da ima družina:
150.000 € preostalega stanovanjskega kredita
20.000 € drugih dolgov
30.000 € prihrankov
in bi po smrti enega partnerja potrebovala še določeno finančno rezervo za naslednja leta.
Ne smemo avtomatično reči:
150.000 + 20.000 = 170.000 € zavarovanja.
Treba je pogledati celotno situacijo.
Prihranki zmanjšujejo potrebo po zaščiti, vendar jih morda ne želimo v celoti porabiti.
Izpad prihodka lahko potrebo poveča.
Starost otrok jo lahko poveča ali zmanjša.
Partnerjev lastni dohodek jo lahko zmanjša.
Zato je pravilnejši pristop:
najprej analiza, potem številka.
Kaj vprašati pri življenjskem zavarovanju?
Pred podpisom police je dobro preveriti:
- kolikšna je zavarovalna vsota,
- za koliko časa velja,
- kdo je upravičenec,
- ali je zavarovalna vsota fiksna ali padajoča,
- katera tveganja so vključena,
- katere so izključitve,
- koliko znaša premija,
- kaj se zgodi ob spremembi kredita,
- kaj se zgodi ob predčasnem poplačilu kredita.
Ne podpisujte samo zato, ker vam nekdo reče:
»To je zavarovanje za kredit.«
Vedeti morate, kaj ste dejansko zavarovali.
Največja napaka je razmišljanje: »To se meni ne bo zgodilo.«
To je človeško.
Ko smo zdravi, mladi in imamo pred seboj še desetletja življenja, se smrt zdi nekaj oddaljenega.
Toda finančno načrtovanje ni napovedovanje smrti.
Je priprava na možnost.
Podobno kot varnostni pas v avtomobilu.
Ne pripnemo se zato, ker pričakujemo nesrečo.
Pripnemo se zato, ker vemo, da je posledica nesreče lahko velika.
Pri življenjskem zavarovanju je podobno.
Ne sklepamo ga zato, ker pričakujemo najhujše.
Sklenemo ga zato, ker ne želimo, da bi bila družina zaradi najhujšega še finančno kaznovana.
Partnerju ne moremo odvzeti bolečine. Lahko pa mu zmanjšamo finančno breme.
To je morda najpomembnejši razlog za razmišljanje o življenjskem zavarovanju.
Če partner umre, denar ne more nadomestiti človeka.
Ne more nadomestiti odnosa.
Ne more nadomestiti starša otrokom.
Lahko pa prepreči, da bi preživeli partner poleg žalovanja dobil še ogromno finančno breme.
Lahko pomaga pri:
- poplačilu kredita,
- ohranitvi doma,
- zagotavljanju sredstev za otroke,
- pokrivanju življenjskih stroškov,
- ustvarjanju finančne rezerve.
In v težkem obdobju je lahko prav finančna varnost tista stvar, ki družini omogoči, da se osredotoči na pomembnejše stvari.
Kako torej zaščititi partnerja pred dolgovi po smrti?
Začnite pri številkah.
1. Popišite vse dolgove.
2. Preverite, kdo je za posamezni dolg odgovoren.
3. Preverite, kako je urejeno zavarovanje kreditov.
4. Ugotovite, koliko bi družina izgubila zaradi izpada prihodka.
5. Upoštevajte prihranke in drugo premoženje.
6. Razmislite o potrebah otrok.
7. Nato določite potrebno višino življenjskega zavarovanja.
Ne obratno.
Ne začnite pri vprašanju:
»Katero polico mi lahko ponudijo?«
Začnite pri:
»Kaj bi se finančno zgodilo z mojo družino, če me jutri ne bi bilo?«
Najboljša zaščita ni nujno najdražja
Pri življenjskem zavarovanju pogosto velja napačna predstava:
»Več zavarovanja pomeni boljšo zaščito.«
Ne vedno.
Če je premija previsoka, lahko družina zavarovanje čez nekaj let odpove.
Takrat zaščite ni več.
Bolj pomembno je najti rešitev, ki:
zagotavlja dovolj veliko zaščito in je dolgoročno finančno vzdržna.
Zato je smiselno najprej določiti tveganje in šele nato izbrati produkt.
Zaščita partnerja je del odgovornega finančnega načrtovanja
Ko govorimo o življenjskem zavarovanju, se ljudje pogosto osredotočijo na smrt.
Toda v resnici govorimo o življenju tistih, ki ostanejo.
O partnerju.
O otrocih.
O domu.
O finančni stabilnosti družine.
O možnosti, da se življenje po veliki izgubi ne spremeni še v finančno katastrofo.
Zato vprašanje ni:
»Ali se mi življenjsko zavarovanje splača?«
Bolj pomembno je:
»Koliko bi moja družina finančno izgubila, če mene jutri ne bi bilo?«
Ko poznate odgovor, je veliko lažje oceniti, koliko zaščite dejansko potrebujete.
Preverite, ali bi vaš partner lahko finančno zmogel brez vas
Morda imate stanovanjski kredit.
Morda imate otroke.
Morda imata dva dohodka, brez katerih je vaš trenutni življenjski standard težko vzdrževati.
Morda pa imate že dovolj prihrankov in premoženja, da je tveganje precej manjše.
Ne ugibajte. Izračunajte.
Pri preprostem izračunu lahko upoštevamo:
- preostanek kreditov,
- druge dolgove,
- prihodke obeh partnerjev,
- prihranke,
- otroke,
- mesečne stroške,
- čas, v katerem bi partner potreboval finančno pomoč.
Na podlagi tega lahko ugotovite, kakšna finančna zaščita bi bila za vašo družino smiselna.
Najprej številke.
Potem možnosti.
Odločitev pa ostane vaša.