Ko kmet sliši, da država sofinancira zavarovanje posevkov, je prvo vprašanje običajno zelo preprosto:
»Dobro, ampak koliko bom potem dejansko plačal jaz?«
To je tudi pravo vprašanje.
Pri zavarovanju posevkov namreč ni pomembno samo, koliko znaša zavarovalna premija. Pomembno je, koliko te premije po upoštevanju državnega sofinanciranja dejansko ostane za plačilo.
Od 25. decembra 2025 država za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov pod določenimi pogoji sofinancira 70 % obračunane zavarovalne premije, skupaj s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.
To lahko pomeni precejšen prihranek.
Poglejmo konkreten primer
Recimo, da za zavarovanje svojih posevkov dobite ponudbo, pri kateri znaša obračunana premija:
1.000 €
Če zavarovanje izpolnjuje pogoje za 70-odstotno sofinanciranje, je račun preprost:
- obračunana premija: 1.000 €
- sofinanciranje države: 700 €
- vaš del: 300 €
Namesto 1.000 evrov torej za zavarovanje plačate 300 evrov.
Prihranek je 700 evrov.
In prav tukaj se pokaže, zakaj je vredno preveriti možnosti zavarovanja tudi takrat, ko se je kmet v preteklosti odločil, da je zavarovanje zanj predrago.
Kaj pa pri večjih kmetijah?
Pri večjih površinah je lahko razlika še precej bolj občutna.
Poglejmo nekaj primerov:
| Obračunana premija | 70 % sofinanciranje | Vaš del |
|---|---|---|
| 500 € | 350 € | 150 € |
| 1.000 € | 700 € | 300 € |
| 1.500 € | 1.050 € | 450 € |
| 2.000 € | 1.400 € | 600 € |
| 3.000 € | 2.100 € | 900 € |
| 5.000 € | 3.500 € | 1.500 € |
Seveda gre za primer izračuna, ne za zagotovilo, da bo konkretna polica stala toliko.
Dejanska premija je odvisna od vrste posevka, površine, vrednosti pridelka, območja, izbranih nevarnosti, zavarovalnih pogojev in drugih dejavnikov.
Toda odstotkovni izračun lepo pokaže bistvo.
Če je zavarovanje upravičeno do 70-odstotnega sofinanciranja, kmet praviloma nosi 30 % obračunane premije.
Najprej pa je treba vedeti, kaj država sploh sofinancira
Tu se pogosto pojavi napačno razumevanje.
Država ne plača 70 % vrednosti vašega pridelka.
Prav tako ne pomeni, da bo pri škodi država pokrila 70 % izgube.
Sofinancira se zavarovalna premija.
To pomeni, da država pomaga pri strošku sklenitve zavarovanja, medtem ko se morebitna škoda pozneje obravnava v skladu s konkretno zavarovalno pogodbo.
To sta dve popolnoma različni stvari.
Če imate na primer 50.000 evrov vreden pridelek in ga toča poškoduje za polovico, ne morete preprosto reči:
»Država mi je sofinancirala 70 %, zato bom dobil 70 % škode.«
Ne.
Višina zavarovalnine je odvisna od zavarovalne vsote, obsega škode, franšize, vrste nevarnosti in drugih določil konkretnega zavarovanja.
Prihranek je največji, ko pogledamo celotno sezono
Pri posamezni njivi se lahko premija na prvi pogled zdi še sprejemljiva.
Toda kmet pogosto ne zavaruje samo ene njive.
Ima lahko:
- več njiv,
- več različnih posevkov,
- več deset hektarjev površin,
- različne vrednosti pridelave,
- različna tveganja.
Skupna premija se zato lahko hitro poveča.
In prav pri večjih zavarovalnih premijah postane državno sofinanciranje zelo konkretno.
Če bi bila skupna obračunana premija na primer 4.000 evrov, bi 70 % pomenilo 2.800 evrov sofinanciranja, vaš del pa bi znašal 1.200 evrov.
To ni več nekaj deset evrov razlike.
To je 2.800 evrov manj stroška za kmetijo.
Toda ne glejte samo na odstotek
Tu pridemo do zelo pomembnega dela.
Kmet lahko reče:
»Če država plača 70 %, bom vzel kar najcenejše zavarovanje.«
To ni nujno dobra odločitev.
Zakaj?
Ker je treba najprej pogledati, kaj za ta denar dobite.
Dve zavarovanji lahko imata precej različni premiji, vendar tudi precej različna kritja.
Pri primerjavi je zato smiselno pogledati predvsem:
- katere nevarnosti so zavarovane,
- kateri posevki so vključeni,
- katere površine so zavarovane,
- kakšna je zavarovalna vsota,
- kakšna je franšiza,
- kako se ugotavlja škoda,
- kdaj začne veljati zavarovalno kritje,
- kakšni so posebni pogoji za posamezno nevarnost.
Šele potem ima smisel primerjati ceno.
70 % od slabe oziroma neustrezne police je še vedno slaba polica.
Pomembna je tudi odbitna franšiza
Pri sofinanciranju zavarovanja posevkov je pomembna tudi odbitna franšiza.
Za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov se pri sofinanciranju upoštevajo premije za zavarovalno kritje z odbitno franšizo najmanj 15 % zavarovalne vsote na posamezni zavarovani površini. Odkup odbitne franšize, ki je manjša ali enaka 15 %, se ne sofinancira.
To je podatek, ki ga pri primerjavi ponudb nikakor ne smemo spregledati.
Lahko se namreč zgodi, da gledate samo končno ceno zavarovanja, ne pa tudi tega, koliko škode boste morali v primeru dogodka najprej nositi sami.
Kako izračunati svoj dejanski strošek?
Postopek je precej preprost.
Najprej potrebujete obračunano zavarovalno premijo.
Nato preverite, ali konkretno zavarovanje izpolnjuje pogoje za sofinanciranje.
Če je upravičeno do 70-odstotnega sofinanciranja, lahko za osnovni izračun uporabite:
obračunana premija × 30 % = vaš del premije
Na primer:
2.500 € × 30 % = 750 €
Če so izpolnjeni vsi pogoji, je vaš strošek premije v takem primeru 750 evrov.
Državni del pa znaša 1.750 evrov.
Pri tem je pomembno, da se pri upravičenih zavarovanjih sofinanciranje uveljavlja preko zavarovalnice oziroma postopka, določenega s predpisi, in ne tako, da bi kmet sam naknadno zahteval povračilo od države.
Ali je potem zavarovanje posevkov »poceni«?
To je napačno vprašanje.
Boljše vprašanje je:
»Koliko me stane zaščita mojega pridelka pred tveganjem, ki bi mi lahko povzročilo veliko izgubo?«
Če imate na primer 100.000 evrov vredno letno pridelavo, je treba na zavarovanje gledati drugače kot pri nekaj tisoč evrih pridelka.
Če za zaščito plačate nekaj sto ali nekaj tisoč evrov, je pomembno, kaj s tem kupite.
Zato se računica ne sme končati pri premiji.
Primerjati je treba:
vrednost pridelka → možno tveganje → zavarovalno kritje → premijo → državno sofinanciranje → vaš dejanski strošek.
Šele takrat dobimo pravo sliko.
Ne zavarujte se samo zato, ker država pomaga
To je še ena pomembna razlika.
Državno sofinanciranje je dobra pomoč, vendar samo po sebi ni razlog za sklenitev zavarovanja.
Razlog je tveganje, ki ga želite prenesti na zavarovalnico.
Če bi vas velika toča, pozeba ali poplava lahko spravila v resne finančne težave, je vredno razmisliti, kako boste to tveganje obvladovali.
Država vam pri tem pomaga tako, da je zavarovanje za upravičene primere finančno dostopnejše.
Koliko lahko torej prihranite?
Odgovor je odvisen od vaše premije.
Če je upravičena obračunana premija:
- 800 €, je potencialno sofinanciranje 560 €,
- 1.500 €, je potencialno sofinanciranje 1.050 €,
- 2.500 €, je potencialno sofinanciranje 1.750 €,
- 5.000 €, je potencialno sofinanciranje 3.500 €.
Višja kot je upravičena premija, večji je tudi nominalni znesek sofinanciranja.
Toda še enkrat: konkretno upravičenost in višino je treba preveriti glede na zavarovanje in pogoje, ki veljajo za posamezen primer.
Pred sezono naredite svoj izračun
Pri zavarovanju posevkov ni dobro ugibati.
Če veste, koliko hektarjev imate, katere posevke pridelujete in kakšna je približna vrednost pridelave, je mogoče precej bolj konkretno oceniti, kakšno zavarovanje potrebujete in kakšen bi bil vaš strošek po sofinanciranju.
Morda boste ugotovili, da je zavarovanje precej cenejše, kot ste mislili.
In to je tudi razlog, zakaj se splača ponudbo preveriti, preden se odločite, da zavarovanja ne potrebujete.
Želite izračun za svoje posevke?
Pri zavarovanju ni pomembno samo vprašanje, koliko stane.
Pomembno je vprašanje:
koliko vas stane, če ostanete brez njega.