Da. V Sloveniji država sofinancira zavarovalne premije za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov. In trenutno je podpora precej višja, kot je bila še pred nekaj leti.
Od 25. decembra 2025 država za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov sofinancira 70 % obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. To pomeni, da lahko kmet za ustrezno zavarovanje plača bistveno manj, kot znaša polna premija.
Toda pri tem je pomembno nekaj drugega: 70 % ne pomeni, da država plača 70 % kateregakoli zavarovanja, ki ga izbere kmet. Veljajo določeni pogoji.
Zakaj država sploh sofinancira zavarovanje posevkov?
Kmetijska proizvodnja je nekoliko posebna.
Kmet lahko dobro pripravi zemljo, izbere kakovostno seme, pravočasno poseje, gnoji in skrbi za pridelek. Potem pa v nekaj minutah pride neurje s točo in uniči pridelek.
Podobno lahko težave povzročijo pozeba, poplava, močan veter ali druge vremenske nevarnosti.
Država želi zato spodbujati kmete, da del tega tveganja prenesejo na zavarovanje. Namen sofinanciranja je zmanjšati tveganje v kmetijski proizvodnji in povečati število zavarovanih kmetijskih površin.
To je pomembno tudi zato, ker država po večji naravni nesreči ne more preprosto nadomestiti vsakega izgubljenega pridelka.
Zavarovanje je zato eden od načinov, kako si kmet vnaprej zagotovi določeno finančno zaščito.
Koliko dejansko plača kmet?
Poglejmo preprost primer.
Recimo, da je obračunana zavarovalna premija za posevek 1.000 evrov.
Če je zavarovanje vključeno v sistem sofinanciranja in so izpolnjeni vsi pogoji, znaša sofinancirani del 70 %, torej 700 evrov.
Kmetov del premije je v tem primeru 300 evrov.
Seveda je to zgolj primer za lažje razumevanje. Dejanska premija je odvisna od vrste posevka, vrednosti pridelka, površine, lokacije, izbranih nevarnosti, zavarovalnih pogojev in drugih elementov.
Pomembno pa je razumeti bistvo:
ne gre za to, da bi kmet po sklenitvi zavarovanja najprej plačal celotno premijo in nato čakal, da mu država nakaže 70 %.
Postopek je urejen tako, da se ob sklenitvi zavarovalne pogodbe plačilo premije zmanjša za sofinancirani del. Zavarovalnica na podlagi pooblastila kmeta v njegovem imenu vloži zahtevek za povračilo sofinanciranega dela.
Katera tveganja pri posevkih se sofinancirajo?
Sofinanciranje je namenjeno zavarovanju posevkov, nasadov in plodov pred določenimi nevarnostmi.
Med njimi so:
- toča,
- požar,
- udar strele,
- pozeba,
- poplava,
- viharni veter in vihar.
To pa še ne pomeni, da bo vsaka zavarovalna polica avtomatično upravičena do 70-odstotnega sofinanciranja.
Zelo pomembno je, kaj je dejansko vključeno v zavarovalno pogodbo in ali pogodba izpolnjuje pogoje uredbe.
Zato ni dobro gledati samo na ceno zavarovanja.
Pomembna je tudi odbitna franšiza
Pri zavarovanju posevkov je treba posebno pozornost nameniti odbitni franšizi.
Za sofinanciranje se upoštevajo zavarovalne premije, pri katerih je zavarovalno kritje z odbitno franšizo najmanj 15 % zavarovalne vsote posevka, nasada ali plodov na posamezni zavarovani površini.
Odkupa odbitne franšize, ki je manjša ali enaka 15 %, država ne sofinancira.
To je podatek, ki ga je pred sklenitvijo zavarovanja dobro razumeti.
Ni namreč dovolj vprašanje:
»Koliko bom plačal za zavarovanje?«
Postaviti si je treba tudi vprašanje:
»Kaj se bo zgodilo, če pride do škode in kako bo pri tem upoštevana franšiza?«
Najcenejša polica ni nujno najboljša polica.
Kdo je lahko upravičen do sofinanciranja?
Sofinanciranje ni namenjeno kar vsakomur, ki ima nekaj zemlje in poseje njivo.
Med pogoji je med drugim, da se upravičenec v Sloveniji ukvarja s primarno kmetijsko proizvodnjo, da je mikro, malo ali srednje podjetje, da ni podjetje v težavah ter da je vpisan v register kmetijskih gospodarstev.
Poleg tega mora biti sklenjena ustrezna zavarovalna pogodba z zavarovalnico, ki lahko opravlja zavarovalne posle.
Zato je pomembno, da se pred sklenitvijo preveri, ali konkretna kmetija in konkretno zavarovanje izpolnjujeta pogoje.
70 % sofinanciranja ne pomeni 70 % izplačila škode
To je ena najpomembnejših stvari, ki jih mora kmet razumeti.
Država sofinancira del zavarovalne premije. Ne sofinancira škode.
Če je premija 1.000 evrov in država v skladu s pogoji sofinancira 700 evrov, to še ne pomeni, da bo pri škodi avtomatično izplačanih 70 % vrednosti pridelka.
Višina morebitnega zavarovalnega izplačila je odvisna od konkretne zavarovalne pogodbe, zavarovalne vsote, vrste škode, obsega poškodovanega pridelka, franšize in načina ugotavljanja škode.
To sta torej dve popolnoma različni stvari:
sofinanciranje premije in izplačilo zavarovalnine.
Zakaj je zdaj še bolj smiselno preveriti zavarovanje?
Podpora se je skozi leta spreminjala.
Pri rastlinski pridelavi je bila stopnja sofinanciranja v preteklosti bistveno nižja. Leta 2024 je znašala 60 %, leta 2023 pa 55 oziroma 60 % glede na obdobje sklenitve pogodbe. Od konca leta 2025 pa za posevke, nasade in plodove velja 70 %.
To je pomembna razlika.
Če je bil kmet pred leti odločen, da je zavarovanje zanj predrago, je danes smiselno ponovno preveriti računico.
Ne zato, ker bi bilo vsako zavarovanje poceni.
Ampak zato, ker 70-odstotno sofinanciranje bistveno spremeni delež premije, ki ga mora plačati sam.
Pred sklenitvijo ne glejte samo cene
Pri zavarovanju posevkov je lahko zelo nevarno primerjati samo dve številki.
Na primer:
- ponudba A: 300 €,
- ponudba B: 380 €.
Na prvi pogled je ponudba A boljša.
Toda kaj vključuje?
Katera tveganja so zavarovana? Kakšna je zavarovalna vsota? Kakšna je franšiza? Kateri posevki in površine so vključeni? Kako se ugotavlja škoda? Kakšni so pogoji pri posamezni nevarnosti?
Šele ko primerjamo vse te elemente, lahko ugotovimo, katera ponudba je za konkretno kmetijo dejansko primernejša.
Sofinanciranje države je pomembna prednost, vendar ne sme biti edino merilo pri izbiri zavarovanja.
Največja napaka je čakati na škodo
Ko pride velika toča, je za sklenitev zavarovanja že prepozno.
Zavarovanje posevkov je treba urediti pred nastankom škode in v rokih, ki jih določajo zavarovalni pogoji.
Zato je bolj smiselno, da kmet pred začetkom sezone preveri:
- katere posevke ima,
- kakšna je njihova pričakovana vrednost,
- katere nevarnosti ga najbolj ogrožajo,
- koliko bi ga stala morebitna izguba pridelka,
- kakšno zavarovanje lahko sklene,
- koliko znaša premija,
- koliko od tega lahko predstavlja državno sofinanciranje.
Šele na tej podlagi je mogoče narediti realno računico.
Zavarovanje je danes za kmeta lahko precej dostopnejše
Državno sofinanciranje je namenjeno prav temu, da bi bilo zavarovanje kmetijske proizvodnje dostopnejše in da bi bilo več pridelave ustrezno zaščitene.
Za posevke, nasade in plodove je trenutno mogoče dobiti 70-odstotno sofinanciranje obračunane zavarovalne premije, če so izpolnjeni predpisani pogoji.
Zato se splača pred vsako novo sezono narediti preprost izračun:
Koliko me stane zavarovanje brez podpore, koliko plačam po sofinanciranju in koliko lahko izgubim, če pride do velike škode?
Ko te tri številke postavimo eno ob drugo, je odločitev precej lažja.
Želite preveriti, koliko bi za zavarovanje posevkov plačali vi?
Vsaka kmetija ima drugačno situacijo. Drugačni so posevki, površine, vrednost pridelka in tveganja.
Preden pride toča, je čas za zavarovanje. Ko pride toča, je čas za prijavo škode.