»Koliko pa stane?«
To je verjetno prvo vprašanje, ki ga ima kmet, ko začne razmišljati o zavarovanju.
In povsem razumljivo.
Na kmetiji je vsak strošek pomemben. Gorivo je dražje, stroji zahtevajo vzdrževanje, krma in repromaterial stanejo, prihodek pa je pogosto odvisen tudi od vremena in razmer na trgu.
Zato nihče ne želi plačevati za nekaj, česar ne potrebuje.
Toda pri kmetijskem zavarovanju ni mogoče dati ene same cene.
Kmetijsko zavarovanje lahko stane nekaj deset evrov, nekaj sto evrov ali tudi precej več na leto.
Odvisno je predvsem od tega, kaj zavarujete, koliko je vredno in pred katerimi tveganji se želite zaščititi.
In prav tukaj se začne prava zgodba.
Zakaj ni ene cene za vse kmete?
Predstavljajte si dve kmetiji.
Prva ima nekaj hektarjev zemlje, manjši traktor in manjši obseg pridelave.
Druga ima velik sadovnjak, več traktorjev, drago mehanizacijo in visoko vrednost letnega pridelka.
Obe sta kmetiji.
Toda njuno tveganje je popolnoma drugačno.
Če bi obe plačevali enako premijo, bi bilo nekaj narobe.
Zato na ceno vplivajo predvsem:
- vrednost in vrsta zavarovanega premoženja,
- površina in vrsta pridelave,
- vrednost oziroma pričakovana količina pridelka,
- vrsta živali in njihova vrednost,
- izbrana zavarovalna kritja,
- višina zavarovalne vsote,
- območje oziroma nevarnosti, ki so za določeno proizvodnjo pomembne,
- franšiza oziroma soudeležba pri škodi,
- preteklo škodno dogajanje,
- različni popusti in drugi pogoji zavarovalnice.
Zato je lahko cena za dva kmeta z navidez podobno kmetijo precej različna.
Koliko lahko stane zavarovanje pridelka?
Tu lahko dobimo tudi konkreten občutek.
Pri enem od aktualnih primerov zavarovanja pšenice je navedeno, da lahko pridelek 7.812 kg/ha zavarujete proti toči po zavarovalni ceni 0,16 € na kilogram.
Zavarovalna vsota znaša 1.250 € na hektar.
Primerna premija za takšno zavarovanje proti toči znaša 130,55 € na hektar.
Ker je za upravičene kmete predvideno 70-odstotno sofinanciranje, bi bil v tem konkretnem primeru lastni del premije 51,09 € na hektar.
To je zelo pomemben podatek.
Ko človek sliši:
»Zavarovanje stane 130 € na hektar.«
je slika ena.
Ko sliši:
»Ob upoštevanju 70-odstotnega sofinanciranja je moj del v tem primeru približno 51 € na hektar.«
je slika precej drugačna.
Seveda to ni univerzalna cena za pšenico.
Gre za konkreten primer, pri katerem na premijo vplivajo izbrano kritje, pridelek, zavarovalna cena in drugi pogoji.
Pri vinogradu je lahko cena precej drugačna
Razlika je lahko zelo velika.
Pri aktualnem primeru vinograda s povprečnim pridelkom 7.600 kg/ha in zavarovalno ceno 0,75 € na kilogram znaša zavarovalna vsota 5.700 € na hektar.
Za zavarovanje proti toči z izbranim 85-odstotnim jamstvom je navedena premija 1.383,47 € na hektar.
Po 70-odstotnem sofinanciranju bi bil v tem primeru lastni del premije 415,04 € na hektar.
Zakaj takšna razlika?
Ker ne zavarujemo iste stvari.
V prvem primeru govorimo o pšenici z določeno vrednostjo pridelka na hektar.
V drugem primeru o vinogradu z bistveno višjo zavarovalno vrednostjo pridelka in drugačnimi pogoji.
Zato vprašanje:
»Koliko stane kmetijsko zavarovanje?«
brez podatka o kmetiji pravzaprav nima pravega odgovora.
Država lahko pomembno zmanjša strošek
To je danes ena najpomembnejših stvari, ki jih mora kmet vedeti.
V Sloveniji država trenutno sofinancira določena kmetijska zavarovanja.
Za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov je stopnja sofinanciranja 70 % obračunane premije, vključno z davkom od prometa zavarovalnih poslov.
Za določena zavarovanja živali ter konstrukcij in kritin rastlinjakov, protitočnih mrež v sadovnjakih in vinogradih je sofinanciranje 60 %.
To pomeni, da kmet v upravičenih primerih ne plača celotne premije iz svojega žepa.
In še nekaj je pomembno.
Pri aktualnem sistemu kmet ob sklenitvi pogodbe pooblasti zavarovalnico, da v njegovem imenu uveljavlja sofinancirani del. Če so pogoji izpolnjeni, se njegov del premije zmanjša že pri plačilu zavarovanja.
Ampak pozor: subvencija ne velja za vse
Tu je pomembno, da ne naredimo napake in rečemo:
»Država plača 70 % vsakega kmetijskega zavarovanja.«
To ne drži.
Sofinanciranje velja za določena zavarovanja in pod določenimi pogoji.
Med drugim so vključena določena zavarovanja posevkov, nasadov in plodov pred nevarnostmi, kot so toča, požar, udar strele, pozeba, poplava in vihar.
Pri živalih so določena kritja povezana z boleznimi in posledicami bolezni.
Sofinanciranje velja tudi za določene konstrukcije in kritine rastlinjakov ter protitočne mreže.
Zato je vedno treba preveriti konkretno polico in konkretno upravičenost do sofinanciranja.
Cena je odvisna tudi od tega, koliko želite zavarovati
To je logično.
Če zavarujete pridelek v vrednosti 2.000 € na hektar, je tveganje za zavarovalnico drugačno kot pri pridelku v vrednosti 10.000 € na hektar.
Enako velja za mehanizacijo.
Če je traktor vreden 30.000 €, je situacija drugačna kot pri stroju, vrednem 150.000 €.
Višja vrednost pomeni praviloma večje potencialno izplačilo in s tem vpliva tudi na premijo.
Zato ni smiselno gledati samo:
»Koliko plačam?«
Treba je pogledati tudi:
»Za koliko sem dejansko zavarovan?«
Tudi franšiza vpliva na ceno
Franšiza pomeni, da del škode prevzamete sami.
Če imate na primer določeno soudeležbo pri škodi, je lahko premija nižja.
To je lahko smiselno.
Toda treba je razumeti, kaj to pomeni.
Če pride do škode, določen del ne bo pokrila zavarovalnica.
Zato je pri izbiri zavarovanja pomembno najti ravnotežje med:
višino premije
in
višino lastnega tveganja.
Pri sofinanciranju določenih zavarovanj posevkov, nasadov in plodov država med drugim zahteva odbitno franšizo najmanj 15 % zavarovalne vsote po posamezni zavarovani površini; odkup manjše franšize se ne sofinancira.
Najcenejše zavarovanje ni vedno najboljše
To je morda najpomembnejši del tega članka.
Če vam nekdo ponudi najnižjo premijo, to še ne pomeni, da ste dobili najboljše zavarovanje.
Vprašati se morate:
Kaj za ta denar dejansko dobim?
Če plačate 100 € manj, vendar je izključeno ravno tveganje, ki bi vas lahko najbolj prizadelo, ste prihranili 100 € in hkrati prevzeli ogromno tveganje.
Pri zavarovanju je zato bolj pomembno razmerje:
cena – kritje – tveganje.
Ne samo cena.
Koliko bi moral za zavarovanje plačevati kmet?
Na to vprašanje ni pošteno odgovoriti z:
»100 €.«
Ali:
»500 €.«
Ali:
»1.000 €.«
Pravilni odgovor je:
toliko, kolikor je smiselno glede na vaša tveganja, vrednost vaše proizvodnje in vašo sposobnost, da morebitno škodo pokrijete sami.
Če bi vas 10.000 € škode spravilo v velike finančne težave, je lahko zavarovanje za nekaj sto evrov zelo pomembno.
Če pa govorimo o tveganju, ki bi ga brez težav pokrili sami, je morda bolj smiselno denar nameniti drugam.
Prihranek pri premiji lahko hitro postane drag
Predstavljajte si kmeta, ki se odloči prihraniti 200 € pri zavarovanju.
Naslednje leto pride velika škoda.
Zaradi prihranka 200 € je lahko izgubil več tisoč ali celo več deset tisoč evrov.
Seveda nihče ne ve, ali bo škoda nastala.
Ravno zato je zavarovanje zavarovanje.
Ne plačujemo zato, ker vemo, da bo prišlo do škode.
Plačujemo zato, ker ne vemo.
Obstajajo tudi popusti
Cena ni nujno odvisna samo od osnovnega izračuna.
Zavarovalnice lahko pri posameznih produktih ponujajo različne popuste.
Pri nekaterih kmetijskih zavarovanjih so na primer na voljo popusti za mlade prevzemnike, organizirane skupine ali brezškodno obdobje. Možno je tudi plačilo premije na obroke.
Zato se lahko končna cena razlikuje tudi zaradi ugodnosti, do katerih je posamezen kmet upravičen.
Pravo vprašanje ni: »Koliko stane?«
Ko kmet vpraša:
»Koliko stane kmetijsko zavarovanje?«
je prav, da dobi odgovor.
Toda še bolj pomembno je, da dobi odgovor na druga vprašanja:
Kaj je zavarovano?
Pred čim sem zaščiten?
Kolikšna je zavarovalna vsota?
Koliko moram ob škodi plačati sam?
Ali lahko uveljavljam državno sofinanciranje?
Ali so v polici kakšne pomembne izključitve?
Šele ko poznamo odgovore na ta vprašanja, lahko pošteno ocenimo, ali je cena dobra ali slaba.
Zavarovanje naj bo prilagojeno vaši kmetiji
Ni pomembno, kaj ima zavarovan sosed.
Ni pomembno, koliko plačuje drug kmet.
Njegova kmetija je lahko popolnoma drugačna od vaše.
Nekdo ima živino.
Drug sadovnjak.
Tretji vinograd.
Četrti veliko mehanizacije.
Peti kombinacijo vsega.
Zato je najbolj smiseln individualen pregled.
Pogledati je treba, kaj imate, kaj ustvarjate, kaj bi vas najbolj prizadelo in katera tveganja je smiselno prenesti na zavarovalnico.
Koliko torej stane kmetijsko zavarovanje?
Če želite samo kratek odgovor:
Lahko zelo različno.
Cena je odvisna od vrste kmetijske proizvodnje, vrednosti pridelka oziroma premoženja, obsega kritij in drugih pogojev.
Za občutek pa lahko aktualni primer pokaže, da je pri določenem zavarovanju pšenice lastni strošek po 70-odstotnem sofinanciranju lahko okoli 51 € na hektar, medtem ko je pri konkretnem primeru vinograda okoli 415 € na hektar.
To lepo pokaže, zakaj univerzalnega cenika za »kmetijsko zavarovanje« ni.
Cena mora slediti tveganju.
In predvsem mora slediti vaši kmetiji.
Preden plačate premijo, preverite, kaj kupujete
Morda trenutno že imate zavarovanje.
Morda ga plačujete že več let.
Toda ali veste, kaj je v njem?
Ali veste, kakšna je zavarovalna vsota?
Ali veste, kolikšna je vaša soudeležba?
Ali veste, ali lahko izkoristite državno sofinanciranje?
In predvsem:
Ali bi vam vaše zavarovanje res pomagalo, če bi jutri prišlo do velike škode?