Ko pride do škode na kmetiji, je prva reakcija običajno zelo preprosta:
“Kaj zdaj?”
To je povsem razumljivo.
Neurje je lahko uničilo del pridelka. Toča je poškodovala sadovnjak. Požar je poškodoval objekt. Poginila je žival. Stroj se je poškodoval ravno v času, ko ga najbolj potrebujete.
Takrat človek ne razmišlja o zavarovalnih pogojih in obrazcih. Razmišlja o tem, kako bo škodo čim prej omejil in kako bo nadaljeval delo.
Kljub temu je pomembno, da se po škodnem dogodku ravna premišljeno.
Pravilna in pravočasna prijava škode lahko bistveno olajša nadaljnji postopek.
Najprej poskrbite za ljudi in preprečite nadaljnjo škodo
Prva stvar po škodnem dogodku ni prijava zavarovalnici.
Najprej je treba poskrbeti za varnost ljudi in živali ter, kolikor je mogoče in varno, preprečiti, da bi se škoda še povečevala.
Če je na primer neurje poškodovalo streho hleva in vanj vdira voda, je smiselno ukrepati, da se prepreči dodatna škoda.
Če je poškodovan stroj in bi nadaljnja uporaba lahko povzročila še večjo škodo, ga ne uporabljamo, dokler ni to varno oziroma dokler ni jasno, kako nadaljevati.
Pri tem je pomembno eno:
ne popravljajte stvari na način, ki bi lahko onemogočil ugotavljanje dejanskega obsega škode.
Nujni ukrepi za preprečevanje nadaljnje škode so nekaj drugega kot popolna sanacija.
Škodo čim prej prijavite
Ko je za varnost poskrbljeno, je treba škodo prijaviti zavarovalnici oziroma po postopku, ki ga določa konkretno zavarovanje.
Pri tem ne čakajte po nepotrebnem.
Tudi če še ne veste, kolikšna bo končna škoda, lahko škodni dogodek prijavite in nato skupaj z zavarovalnico oziroma cenilcem uredite nadaljnji postopek.
Pomembno je, da preverite konkretne pogoje svoje police, saj se roki in način prijave lahko razlikujejo glede na vrsto zavarovanja.
Fotografirajte škodo
Danes je to precej enostavno.
Skoraj vsak ima telefon s fotoaparatom.
In fotografije so lahko zelo pomembne.
Posnemite:
- celotno območje škode,
- posamezne poškodovane dele,
- podrobnosti poškodb,
- poškodovane stroje,
- objekte,
- pridelek,
- živali oziroma posledice škodnega dogodka, kjer je to primerno,
- okolico, če pomaga razumeti, kaj se je zgodilo.
Ne naredite samo ene fotografije.
Naredite jih več.
Najprej fotografirajte širšo situacijo, nato pa še podrobnosti.
Če je mogoče, fotografirajte tudi stanje pred čiščenjem oziroma popravilom.
Pri škodi na pridelku je dokumentacija še posebej pomembna
Pri kmetijski škodi je situacija nekoliko drugačna kot pri poškodovanem avtomobilu.
Če je toča poškodovala njivo ali sadovnjak, se stanje lahko zelo hitro spremeni.
Pridelek raste.
Poškodovani deli se sušijo.
Rastline se razvijajo.
Posledice niso vedno vidne v celoti takoj po dogodku.
Zato je pomembno, da škodo čim prej prijavite in omogočite ugotavljanje škode na način, ki ga določa konkretno zavarovanje.
Pri tem je lahko pomembno tudi, da ne opravite določenih posegov na pridelku, preden je škoda ustrezno dokumentirana oziroma ocenjena, če bi s tem otežili ugotavljanje škode.
Kaj pa če moramo pridelek nujno pobrati?
To je eno od vprašanj, pri katerem mora kmet razmišljati praktično.
Narava ne čaka na cenilca.
Pridelek lahko dozori.
Vremenske razmere se lahko spremenijo.
Če bi čakanje povzročilo dodatno škodo, je treba ravnati razumno in v skladu z navodili zavarovalnice oziroma pogoji zavarovanja.
Zato je pomembno, da se v primeru dvoma čim prej vzpostavi stik z zavarovalnico in se preveri, kako nadaljevati.
Ne odločajte se na pamet samo zato, ker se vam zdi, da je določena stvar logična.
Pri večji škodi je dobro zbrati čim več podatkov
Pri prijavi škode boste potrebovali osnovne podatke o dogodku.
Odvisno od vrste škode so lahko pomembni:
- datum in čas dogodka,
- kraj,
- kaj se je zgodilo,
- kaj je bilo poškodovano,
- približen obseg škode,
- fotografije,
- računi oziroma dokazila,
- podatki o zavarovanju,
- morebitni drugi dokumenti.
Pri nekaterih škodah so pomembni tudi podatki o površini, kulturi, številu živali, stroju ali objektu.
Ni treba, da že ob prvi prijavi poznate končni znesek škode.
Pomembneje je, da čim bolj jasno opišete, kaj se je zgodilo in kaj je bilo poškodovano.
Ne zavrzite poškodovanih stvari prehitro
Predstavljajmo si, da je neurje poškodovalo del opreme.
Kmet bi jo najraje takoj odpeljal na odpad.
Toda če je poškodovani predmet pomemben za ugotavljanje škode, je lahko bolje, da se pred odstranitvijo oziroma uničenjem preveri, kaj zahteva zavarovalnica.
Enako velja za določene dele poškodovanih strojev, opreme ali objektov.
Dokler ni jasno, da jih lahko odstranite, jih ne zavrzite samo zato, da boste čim prej pospravili.
Seveda to ne velja absolutno za stvari, ki predstavljajo nevarnost za ljudi, živali ali okolje. V takšnem primeru je varnost vedno na prvem mestu.
Kako poteka cenitev škode?
Po prijavi lahko zavarovalnica organizira ogled oziroma cenitev, odvisno od vrste škode in konkretnega postopka.
Cenilec si lahko ogleda:
- poškodovani pridelek,
- objekt,
- stroj,
- opremo,
- druge poškodovane stvari.
Njegova naloga je ugotoviti obseg škode in okoliščine škodnega dogodka ter pripraviti podlago za nadaljnjo obravnavo.
Pomembno je razumeti:
cenitev škode še ne pomeni nujno končnega izplačila.
Končna odločitev je odvisna tudi od tega, kaj določa konkretna zavarovalna pogodba.
Kaj če se s cenitvijo ne strinjate?
Tudi to se lahko zgodi.
Kmet meni, da je škoda večja, kot je bila ocenjena.
Takrat ni smiselno reagirati samo z jezo.
Najprej je treba pogledati, kako je bila škoda ocenjena in na podlagi česa.
Če menite, da določena poškodba ni bila upoštevana ali da je bil obseg škode napačno ocenjen, je pomembno, da to jasno izpostavite in predložite razpoložljivo dokumentacijo oziroma dokazila.
Pri tem je dobro imeti fotografije in druge podatke, ki pomagajo pokazati dejansko stanje.
Posebej pomembno: zavarovanje ne pomeni, da je vsaka škoda krita
To je ena najpogostejših zmot.
Kmet ima zavarovanje in zato pričakuje, da bo zavarovalnica plačala vsako škodo.
Toda zavarovanje deluje v okviru konkretne pogodbe.
Pomembni so:
- katera nevarnost je zavarovana,
- kaj je zavarovano,
- zavarovalna vsota,
- franšiza oziroma soudeležba,
- izključitve,
- omejitve,
- način obračuna škode,
- drugi pogoji zavarovanja.
Zato je lahko zelo pomembno, da že pred škodo razumete, kaj vaša polica dejansko pokriva.
Ko škoda nastane, je za to pogosto že prepozno.
Kaj če je škoda nastala zaradi vremena?
Pri vremenskih škodah je lahko zelo pomembno tudi dokazovanje dogodka.
Na primer pri toči, neurju, pozebi ali drugih vremenskih pojavih.
Zavarovalnica bo škodo obravnavala v skladu s konkretnim zavarovanjem in pogoji.
Zato ni dovolj samo reči:
“Včeraj je bila nevihta in danes je pridelek poškodovan.”
Pomembno je ugotoviti, ali gre za zavarovano nevarnost in kakšen je dejanski obseg posledic.
Kaj če škoda nastane na več delih kmetije?
Pri večji kmetiji lahko en dogodek povzroči več različnih škod.
Na primer:
neurje poškoduje streho hleva, uniči del krme, poškoduje mehanizacijo in hkrati prizadene pridelek.
Takrat je pomembno, da se ne osredotočimo samo na eno stvar.
Naredite celoten pregled škode.
Zapišite si vse, kar je bilo poškodovano.
Kajti v stresu človek hitro pomisli samo na največjo škodo in spregleda manjše poškodbe, ki so lahko prav tako pomembne.
Najpogostejše napake pri prijavi škode
Pri prijavi škode se lahko pojavijo zelo praktične napake.
Na primer:
Čakanje predolgo.
Človek upa, da bo škoda manjša, potem pa ugotovi, da je večja.
Premalo fotografij.
Ena fotografija pogosto ne pokaže celotnega obsega škode.
Prehitro čiščenje ali popravilo.
S tem se lahko oteži ugotavljanje prvotnega stanja.
Ocena škode “na pamet”.
Ni treba, da sami že prvi dan natančno izračunate končni znesek.
Pozabljanje na manjše poškodbe.
Pri večjem škodnem dogodku je lahko poškodovanih več stvari.
Neupoštevanje pogojev zavarovanja.
Vsaka polica ima svoje posebnosti.
Najboljši nasvet: ko se zgodi škoda, ostanite čim bolj sistematični
V trenutku škode je lahko človek jezen, prestrašen ali obupan.
To je normalno.
Toda pri prijavi škode pomaga preprost vrstni red:
1. Poskrbite za varnost ljudi in živali.
2. Preprečite nadaljnjo škodo, kolikor je mogoče in varno.
3. Fotografirajte in dokumentirajte stanje.
4. Čim prej prijavite škodo.
5. Shranite dokumentacijo in račune.
6. Pred večjimi popravili oziroma odstranitvijo poškodovanih stvari preverite, kaj zahteva zavarovalnica.
7. Pri cenitvi pokažite vse poškodbe in povejte vse pomembne okoliščine.
To ni zapleteno.
Je pa pomembno.
Ko pride škoda, ni čas za ugotavljanje, kaj sploh imate zavarovano
Najbolj neprijeten trenutek za branje zavarovalne police je takrat, ko je polovica pridelka že uničena.
Zato je veliko bolje, da že prej veste:
- kaj imate zavarovano,
- za katera tveganja,
- do katere višine,
- kakšna je soudeležba,
- kako poteka prijava škode,
- in kaj morate v primeru škode storiti.
Ko pride do dogodka, boste tako lahko ukrepali mirneje in bolj premišljeno.
Zavarovanje je namreč koristno samo takrat, ko ga znamo pravilno uporabiti.
Imate škodo na kmetiji in ne veste, kako naprej?
Če je prišlo do škode na pridelku, živini, objektu, stroju ali drugi kmetijski lastnini, je pomembno, da se postopek začne pravilno.
👉 Pošljite nam povpraševanje preko kontaktnega obrazca.
Pomagamo vam lahko razumeti, kako pristopiti k prijavi škode, kaj je pomembno dokumentirati in na kaj morate biti pozorni pri nadaljnjem postopku.