Predstavljajte si, da se ponoči zbudite zaradi vode.

Najprej mislite, da nekje pušča pipa.

Potem ugotovite, da voda prihaja iz zgornjega stanovanja.

Do jutra so poškodovani parket, stene, vrata in del pohištva. Morda je voda prišla tudi do televizorja, računalnika ali druge opreme.

Ko začnete razmišljati o škodi, se pojavi preprosto vprašanje:

»Saj imam zavarovano stanovanje. Ali ne?«

In tukaj se začne zanimiv del.

Veliko ljudi namreč ne ve natančno, kaj je pri njihovem stanovanju zavarovano.

Nekateri mislijo, da je zavarovana samo oprema.

Drugi mislijo, da je zavarovano vse.

Tretji menijo, da je za vse poskrbljeno že s polico celotne večstanovanjske stavbe.

V resnici je lahko precej bolj zapleteno.

Stanovanje in oprema v njem nista ista stvar

To je prva stvar, ki jo je dobro razumeti.

Ko govorimo o zavarovanju stanovanja, lahko govorimo o različnih delih premoženja.

Poenostavljeno:

stanovanje oziroma njegovi gradbeni deli so eno,

oprema in stvari, ki jih imate v stanovanju, pa nekaj drugega.

Predstavljajte si kuhinjo.

Kuhinjski elementi, tla, vrata, stene in drugi vgrajeni deli so lahko obravnavani drugače kot hladilnik, televizor, kavč ali računalnik.

Zato vprašanje:

»Ali imam zavarovano stanovanje?«

ni vedno dovolj.

Bolj pomembno je vprašati:

»Kaj je v mojem stanovanju dejansko zavarovano?«

Kaj pa parket, vrata in stene?

To so stvari, na katere ljudje pogosto pozabijo.

Ko pomislimo na premoženje, običajno najprej vidimo stvari, ki jih lahko primemo in odnesemo.

Televizor.

Računalnik.

Kavč.

Telefon.

Gospodinjske aparate.

Toda velik del vrednosti stanovanja je v njegovih vgrajenih oziroma gradbenih delih.

Parket.

Tla.

Notranja vrata.

Stene.

Strop.

Vgrajena oprema.

Sanitarna oprema.

Kopalnica.

Kuhinja.

In še marsikaj.

Če pride do škode zaradi vode, požara ali druge nevarnosti, je lahko poškodovan prav ta del stanovanja.

Zato je pomembno vedeti, kako je posamezen del zavarovan.

»Saj imamo zavarovano celo stavbo.«

To je stavek, ki ga pogosto slišimo pri stanovanjih v večstanovanjskih stavbah.

In res je, da je lahko za stavbo sklenjeno skupno zavarovanje.

Toda tukaj je pomembna razlika:

zavarovanje stavbe ni nujno isto kot vaše individualno zavarovanje stanovanja in njegove vsebine.

Skupna polica lahko krije določene skupne dele oziroma dele stavbe, vendar to še ne pomeni, da je z njo avtomatično pokrito vse, kar pripada posameznemu stanovanju.

Kaj je vključeno, je odvisno od konkretnega zavarovanja.

Zato ni dobro predpostaviti:

»Ker blok ima zavarovanje, je moje stanovanje v celoti zavarovano.«

Morda je.

Morda ni.

Odgovor je v pogodbi.

Kaj pa če vam voda pride od soseda?

To je ena najbolj neprijetnih situacij.

Predstavljajte si, da počite cev v zgornjem stanovanju.

Voda začne teči navzdol.

Najprej skozi strop.

Potem po steni.

Poškoduje se parket.

Zmoči se pohištvo.

Voda pride do elektronskih naprav.

Na koncu imate škodo, čeprav sami niste ničesar naredili narobe.

Takrat se lahko pojavi še eno vprašanje:

»Kdo bo to plačal?«

Odgovor ni vedno tako preprost, kot se zdi.

Pomembno je ugotoviti vzrok škode, kdo je zanjo odgovoren in katera zavarovanja so na voljo.

V določenih primerih pride v poštev zavarovanje odgovornosti povzročitelja, v drugih lastno premoženjsko zavarovanje, lahko pa tudi kombinacija različnih kritij.

Zato je dobro imeti svoje zavarovanje urejeno tudi takrat, ko živite v bloku.

Kaj če je poškodovana samo vaša oprema?

Tukaj je zgodba nekoliko drugačna.

Če voda poškoduje televizor, računalnik, kavč ali druge premičnine, je pomembno, ali imate sklenjeno ustrezno zavarovanje vsebine oziroma opreme.

In spet pridemo do istega vprašanja:

Ali veste, kaj vaša polica dejansko krije?

Ni dovolj vedeti, da »imamo neko zavarovanje«.

Pomembno je poznati obseg kritja.

Koliko stvari imamo v stanovanju?

Verjetno precej več, kot si mislimo.

Če bi morali danes vse svoje stvari ponovno kupiti, bi bil znesek lahko presenetljivo visok.

Pomislite samo na:

• televizor,
• računalnik,
• telefone,
• pohištvo,
• gospodinjske aparate,
• oblačila,
• športno opremo,
• orodje,
• otroško opremo,
• slike in drugo opremo,
• različne elektronske naprave.

Posamezna stvar morda ni vredna ogromno.

Ko pa jih seštejete, dobite precejšnjo vrednost.

Zato je pomembno, da je zavarovalna vsota za opremo oziroma vsebino realna.

Kaj pa če stanovanje najemate?

Pri najemnem stanovanju je vprašanje še nekoliko drugačno.

Lastnik ima svoje premoženje in svoje interese.

Najemnik pa ima v stanovanju svoje stvari.

Če pride do požara, izliva vode ali druge škode, ni nujno, da zavarovanje lastnika avtomatično pokrije tudi vse, kar je v stanovanje prinesel najemnik.

Najemnik ima lahko v stanovanju računalnik, televizor, pohištvo, oblačila in druge osebne stvari.

Zato je tudi za najemnika smiselno preveriti, kako je zavarovana njegova lastnina.

Kaj pa če stanovanje prenavljate?

Tudi tukaj se lahko zadeve spremenijo.

Morda ste pred nekaj leti kupili stanovanje, ki je bilo vredno precej manj.

Potem ste:

• prenovili kopalnico,
• zamenjali tla,
• uredili novo kuhinjo,
• obnovili električne napeljave,
• vgradili klimatsko napravo,
• kupili novo opremo.

Stanovanje danes ni več takšno, kot je bilo ob sklenitvi zavarovanja.

Zato je smiselno preveriti, ali je zavarovanje še vedno prilagojeno dejanskemu stanju.

Ena polica lahko ne pomeni, da je zavarovano vse

To je morda najpomembnejše sporočilo.

Pri premoženjskem zavarovanju ne glejte samo na ime police.

Poglejte vsebino police.

Preverite:

• ali je zavarovan objekt oziroma stanovanjski del,
• ali je zavarovana oprema oziroma vsebina,
• katere nevarnosti so vključene,
• kakšne so zavarovalne vsote,
• ali obstaja franšiza,
• katere so omejitve in izključitve,
• kako so obravnavani skupni deli stavbe,
• ali je zavarovanje prilagojeno sedanjemu stanju vašega stanovanja.

To so stvari, ki so pomembne takrat, ko gre kaj narobe.

Kaj če pride do škode?

Najprej poskrbite za varnost.

Nato, če je mogoče in varno, preprečite nadaljnjo škodo.

Potem pa škodo dokumentirajte.

Fotografirajte poškodovane stene, tla, pohištvo, naprave in druge predmete.

Če je mogoče, fotografirajte stanje še pred večjim pospravljanjem.

Nato čim prej obvestite zavarovalnico oziroma svojega zavarovalnega svetovalca in upoštevajte navodila za prijavo škode.

Če so potrebna nujna popravila ali drugi stroški, shranite račune in dokumentacijo.

Najboljši trenutek za preverjanje je pred škodo

Ko voda že teče po parketu, je prepozno za razmišljanje:

»Mogoče bi moral preveriti, ali imam zavarovano tudi stanovanje.«

Ko je požar že poškodoval opremo, je prepozno za vprašanje:

»Ali je bila moja vsebina sploh vključena?«

Zavarovanje je najbolje preveriti takrat, ko je vse v redu.

Ko lahko mirno pogledate svojo polico in vprašate:

Kaj je zavarovano?

Česa nimam zavarovanega?

Ali so zavarovalne vsote še primerne?

Ali moje zavarovanje ustreza temu, kar imam danes v stanovanju?

To je nekaj minut, ki vam lahko prihranijo veliko neprijetnih presenečenj.

Stanovanje ni samo prostor, v katerem živimo

Stanovanje so tla, stene, vrata, kuhinja, kopalnica in drugi vgrajeni deli.

Toda stanovanje so tudi stvari, ki smo jih skozi leta kupovali.

Kavč, na katerem sedimo vsak večer.

Televizor, ki smo ga kupili za družino.

Računalnik, ki ga potrebujemo za delo.

Kolo, ki ga imamo v kleti.

Pohištvo, ki smo ga izbirali več tednov.

Vse to ima svojo vrednost.

Zato pri zavarovanju ni dovolj vprašati:

»Ali je stanovanje zavarovano?«

Vprašajte raje:

»Ali je zavarovano tisto, kar imam v njem – in ali je zavarovano tudi samo stanovanje?«

Če odgovora ne poznate, je zdaj pravi trenutek, da ga preverite.

Izpolnite kontaktni obrazec in nam sporočite, da želite preveriti svoje premoženjsko zavarovanje