»Povzročil sem prometno nesrečo. Ali lahko zavarovalnica reče, da moj AO ne velja in zato oškodovancu ne bo plačala škode?«

To je razumljivo vprašanje. Ko človek povzroči nesrečo, ga lahko hitro zagrabi strah, da bo moral vse stroške plačati iz lastnega žepa.

Pri AO pa je treba poznati pomembno razliko:

dejstvo, da je voznik kršil določena pravila ali pogoje, še ne pomeni nujno, da bo oškodovanec ostal brez odškodnine.

Obvezno avtomobilsko zavarovanje je namenjeno predvsem zaščiti tretjih oseb, ki so poškodovane ali jim je bila povzročena škoda zaradi uporabe vozila.

Zato je odgovor nekoliko bolj zapleten od preprostega »da« ali »ne«.

Kaj sploh krije AO?

AO oziroma zavarovanje avtomobilske odgovornosti krije odgovornost za škodo, ki jo z uporabo motornega vozila povzročite tretjim osebam.

Če na primer na križišču spregledate rdečo luč in trčite v drug avtomobil, lahko nastane škoda na njegovem vozilu, lahko pa se poškodujejo tudi ljudje.

Prav za takšne situacije obstaja AO.

Oškodovanec lahko zahteva povračilo škode iz zavarovanja odgovornosti povzročiteljevega vozila.

To je osnovna logika AO:

povzročitelj nesreče odgovarja za škodo, zavarovanje pa zagotavlja varstvo tretjih oseb.

Torej zavarovalnica ne more zavrniti škode?

Tu moramo biti natančni.

Ni mogoče reči, da zavarovalnica nikoli ne more zavrniti zahtevka.

Pri vsakem zahtevku je treba preveriti:

• ali je bilo vozilo zavarovano,
• ali je dogodek krit,
• kdo je odgovoren,
• kakšna škoda je nastala,
• ali so izpolnjeni pogoji za izplačilo,
• ali obstajajo zakonski razlogi za omejitev ali zavrnitev posameznega zahtevka.

Pri obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti pa je sistem zasnovan tako, da zaradi ravnanja povzročitelja ne sme biti brez zaščite nedolžna tretja oseba.

Zato je treba ločiti pravico oškodovanca do odškodnine od odgovornosti povzročitelja do svoje zavarovalnice.

Najpomembnejša razlika: izplačilo in regres

Predstavljajte si, da voznik povzroči nesrečo pod vplivom alkohola.

Na prvi pogled bi lahko človek pomislil:

»Ker je bil pijan, zavarovalnica ne bo plačala.«

V praksi je lahko ravno nasprotno.

Zavarovalnica lahko oškodovancu izplača odškodnino, nato pa od povzročitelja zahteva povračilo izplačanega zneska, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji.

Temu pravimo regres.

To pomeni:

oškodovanec dobi odškodnino, povzročitelj pa lahko pozneje plačuje zavarovalnici.

To je ena najpomembnejših stvari, ki jih mora razumeti vsak lastnik avtomobila.

Zakaj je sistem urejen tako?

Predstavljajte si, da vas nekdo s svojim avtomobilom poškoduje.

Niste vi povzročili nesreče.

Niste vozili avtomobila.

Niste pili alkohola.

Niste kršili prometnih pravil.

Zakaj bi morali zaradi tega ostati brez odškodnine samo zato, ker je povzročitelj storil nekaj narobe?

Prav zato je AO obvezno zavarovanje.

Njegov namen ni samo zaščititi voznika.

Še pomembneje je, da zaščiti druge ljudi, ki jih lahko vozilo poškoduje.

Kdaj lahko pride do regresa?

Regres lahko pride v poštev v različnih okoliščinah, ki jih določa zakon.

Med najbolj znanimi so situacije, ko voznik:

• vozi pod vplivom alkohola,
• vozi pod vplivom prepovedanih drog oziroma drugih snovi, ki vplivajo na sposobnost vožnje,
• vozi brez ustreznega oziroma veljavnega vozniškega dovoljenja,
• povzroči škodo namenoma,
• uporablja vozilo v okoliščinah, ki predstavljajo kršitev zakonskih pogojev,
• zapusti kraj prometne nesreče oziroma ne izpolni določenih obveznosti, kadar zakon to določa.

Pri posameznem primeru je treba preveriti konkretne zakonske pogoje in omejitve.

Pomembno je tudi, da se ne meša različnih situacij.

Ni vsaka prometna kršitev avtomatično razlog za regres.

Ali lahko zavarovalnica zavrne škodo, ker je bil voznik pijan?

To je eno najpogostejših vprašanj.

Če povzročitelj nesreče vozi pod vplivom alkohola, to še ne pomeni, da bo oškodovanec ostal brez odškodnine.

Prav nasprotno.

Namen AO je, da se škoda tretji osebi obravnava in povrne v okviru zavarovanja.

Toda povzročitelj lahko zaradi vožnje pod vplivom alkohola izgubi določene pravice iz zavarovanja oziroma je lahko zoper njega uveljavljen regres v skladu z zakonom.

Zato je napačno razmišljanje:

»Če sem pijan, AO ne velja.«

Bolj pravilno je:

»Moja kršitev lahko povzroči, da bom moral zavarovalnici povrniti del oziroma znesek, ki ga je izplačala oškodovancu, če so izpolnjeni zakonski pogoji.«

To je velika razlika.

Kaj če voznik nima vozniškega dovoljenja?

Podobno velja za vožnjo brez ustreznega vozniškega dovoljenja.

Če oseba brez veljavnega vozniškega dovoljenja povzroči nesrečo, to ne pomeni, da je oškodovanec avtomatično brez pravice do povračila škode.

Zavarovalni sistem je usmerjen v zaščito oškodovanca.

Vendar je lahko položaj voznika zelo slab.

Če so izpolnjeni pogoji za regres, lahko zavarovalnica po izplačilu odškodnine zahteva povračilo od odgovorne osebe.

Zato ni dobro posojati avtomobila osebi, za katero veste, da nima pravice voziti.

Kaj če povzročitelj pobegne s kraja nesreče?

Tudi pobeg s kraja prometne nesreče je lahko zelo resna okoliščina.

V takem primeru je pomembno, da se nesreča čim prej prijavi policiji.

Če je povzročitelj znan, lahko policija ugotavlja njegovo identiteto in okoliščine nesreče.

Če je neznan, pa lahko pridejo v poštev posebna pravila in postopki za škodo, ki jo povzroči neznano vozilo.

Oškodovanec zato ne sme preprosto obupati.

Treba je čim prej zbrati dokaze:

• fotografije,
• registrsko številko, če je znana,
• podatke prič,
• posnetke nadzornih kamer,
• policijski zapisnik,
• zdravniško dokumentacijo.

Pri takšnih primerih so dokazi izjemno pomembni.

Kaj če je bila nesreča povzročena namenoma?

Tu je situacija še bolj resna.

Če nekdo namenoma uporabi vozilo za povzročitev škode, ne govorimo več o običajni prometni napaki.

Tudi pri takšnem primeru je treba ločiti zaščito tretjih oseb od odgovornosti povzročitelja.

Oškodovanec ima lahko pravice do povračila škode v okviru sistema obveznega zavarovanja, povzročitelj pa lahko zaradi namernega ravnanja nosi zelo resne finančne posledice.

Poleg zavarovalnega vprašanja lahko pridejo v poštev tudi kazenskopravne in civilnopravne posledice.

Kaj pa če voznik ni vedel, da mu je poteklo vozniško dovoljenje?

Vsak primer je treba obravnavati posebej.

Pri regresu ni dovolj, da nekdo sliši besedo »prekršek« in avtomatično zaključi, da bo moral plačati vso škodo.

Pomembne so konkretne okoliščine in zakonski pogoji.

Zato je pri večji prometni nesreči nevarno sprejemati zaključke samo na podlagi govoric:

»Slišal sem, da če nimaš papirjev, zavarovanje ne velja.«

Zavarovanje je precej bolj zapleteno.

Kaj če sem povzročil nesrečo zaradi nepazljivosti?

To je nekaj povsem običajnega.

Prometne nesreče se pogosto zgodijo zaradi trenutka nepazljivosti.

Nekdo spregleda znak STOP.

Drugemu vozniku uide pogled na telefon.

Nekdo napačno oceni razdaljo.

Nekdo ne opazi vozila v mrtvem kotu.

Če gre za običajno prometno nesrečo, sama napaka voznika še ne pomeni, da AO ne velja.

Pravzaprav je to eden glavnih razlogov, zakaj AO sploh obstaja.

Človek lahko naredi napako.

Škoda pa je lahko ogromna.

Ali AO krije tudi škodo na mojem avtomobilu?

Ne.

To je druga pomembna zmota.

Če vi povzročite prometno nesrečo in poškodujete svoj avtomobil, AO ni namenjen plačilu škode na vašem vozilu.

AO krije vašo odgovornost do tretjih oseb.

Za škodo na lastnem vozilu je lahko pomembno kasko zavarovanje, če je sklenjeno in če konkretna škoda spada v njegovo kritje.

Zato je treba vedno ločiti:

AO = odgovornost do drugih

kasko = zavarovanje lastnega vozila v okviru sklenjenega kritja

Kaj če se zavarovalnica in oškodovanec ne strinjata glede višine škode?

To še ne pomeni, da je zavarovalnica »zavrnila AO«.

Lahko gre preprosto za spor o višini škode.

Na primer:

Oškodovanec meni, da je škoda na vozilu vredna 8.000 evrov.

Zavarovalnica po ogledu in cenitvi oceni škodo na 6.000 evrov.

Takrat je spor v višini odškodnine.

Podobno se lahko pojavi vprašanje pri telesnih poškodbah, stroških zdravljenja, izgubljenem dohodku ali drugih posledicah.

V takšnem primeru je pomembno, da oškodovanec zahtevek ustrezno utemelji in predloži dokazila.

Kaj če zavarovalnica zahtevek zavrne?

Če zavarovalnica zavrne zahtevek ali njegov del, mora biti za to podana konkretna podlaga.

Takrat ni dobro vsega zaključiti z:

»Zavarovalnica je rekla ne, torej je konec.«

Ni nujno.

Najprej je treba zahtevati obrazložitev.

Vprašajte:

• Zakaj je zahtevek zavrnjen?
• Na katero določbo se zavarovalnica sklicuje?
• Kateri del škode ni priznan?
• Kateri dokazi manjkajo?
• Ali gre za vprašanje odgovornosti ali višine škode?
• Ali je mogoče odločitev ponovno preveriti?

Če menite, da je odločitev napačna, lahko uporabite pritožbeni oziroma ugovorni postopek zavarovalnice, nato pa po potrebi razmislite o drugih možnostih reševanja spora.

Pri večji škodi je lahko smiselno poiskati tudi strokovno pravno pomoč.

Ne podpisujte vsega samo zato, da bo čim prej konec

Po prometni nesreči je človek pogosto pod pritiskom.

Če je poškodovan avtomobil, želi čim prej denar.

Če je poškodovan človek, želi čim prej zaključiti neprijetno zadevo.

Toda pri resnejših telesnih poškodbah je potrebna previdnost.

Nekatere posledice se pokažejo šele pozneje.

Če podpišete dokončno poravnavo, lahko s tem pomembno vplivate na svoje nadaljnje možnosti.

Zato pri večji škodi ni dobro hiteti samo zato, da se postopek čim prej konča.

Kaj pa če zavarovalnica pravi, da je voznik kršil pogoje?

Takrat je treba ugotoviti, kaj to konkretno pomeni.

Obstaja velika razlika med:

»Zavarovanje ne velja.«

in

»Oškodovancu bomo škodo izplačali, vendar bomo zaradi kršitve uveljavljali regres proti odgovorni osebi.«

Za človeka, ki je povzročil nesrečo, je razlika ogromna.

V prvem primeru bi lahko pomislil, da bo moral oškodovanec vse urejati neposredno z njim.

V drugem primeru oškodovanec dobi zaščito, povzročitelj pa lahko pozneje dobi regresni zahtevek.

Kaj je najpomembnejše pri AO?

AO ni zavarovanje, ki ga sklenemo zato, ker pričakujemo nesrečo.

Sklenemo ga zato, ker ne vemo, ali jo bomo povzročili.

Vsak voznik lahko naredi napako.

In pri avtomobilu je lahko posledica ene same sekunde nepozornosti:

• poškodovan avtomobil,
• poškodovan človek,
• več mesecev zdravljenja,
• izguba dohodka,
• trajne posledice,
• zelo visoka odškodnina.

Zato je AO ena od temeljnih oblik zaščite v cestnem prometu.

Torej – ali lahko zavarovalnica zavrne izplačilo iz AO?

Lahko zavrne posamezen zahtevek ali njegov del, če za to obstaja ustrezna pravna oziroma zavarovalna podlaga. Vendar pa je pri obveznem AO treba zelo jasno ločiti položaj oškodovanca od položaja povzročitelja.

Tudi kadar je voznik kršil določena pravila, to praviloma ne pomeni avtomatično, da bo nedolžni oškodovanec ostal brez odškodnine.

Lahko pa ima kršitev za povzročitelja zelo neprijetne posledice.

Zavarovalnica lahko v primerih, ki jih določa zakon, po izplačilu oškodovancu uveljavlja regres.

Zato si velja zapomniti preprost stavek:

AO ščiti oškodovanca, ne pa nujno tudi povzročitelja pred posledicami njegovega ravnanja.

In prav zato je pri avtomobilskem zavarovanju pomembno razumeti ne samo, ali je polica sklenjena, ampak tudi, kaj se zgodi, ko pride do prometne nesreče.