Ko zavarujete avto, je razmeroma preprosto razumeti, o kateri vrednosti govorimo.
Avto ima svojo ceno. Obstajajo oglasi, ceniki, računi in podatki o podobnih vozilih.
Pri živali je lahko precej drugače.
Koliko je vredna krava?
Koliko je vreden konj?
Je plemenska žival vredna toliko kot druga žival iste starosti in pasme?
Kaj pa žival, v katero je bilo vloženih več let reje, selekcije in vzreje?
In predvsem:
Koliko boste dobili, če zavarovana žival pogine?
To je vprašanje, o katerem je dobro razmišljati pred sklenitvijo zavarovanja, ne šele po nastanku škode.
Žival nima vedno samo ene vrednosti
Pri živali lahko govorimo o različnih vrednostih.
Na primer:
- koliko bi zanjo dobili na trgu,
- koliko ste zanjo plačali,
- koliko ste vanjo vložili,
- koliko prihodka vam prinaša,
- koliko je vredna za nadaljnjo rejo,
- koliko je vredna zaradi svojih genetskih oziroma plemenskih lastnosti.
Te vrednosti niso nujno enake.
Plemenska krava je lahko za eno kmetijo precej bolj pomembna kot za nekoga, ki bi jo kupil samo zaradi mesa.
Prav zato je pri zavarovanju pomembno razumeti, kako se vrednost določa po konkretni zavarovalni pogodbi.
Kaj pomeni zavarovalna vrednost?
Zavarovalna vrednost je osnova, na podlagi katere se določa zavarovanje.
Pri nekaterih zavarovanjih je vezana na tržno vrednost živali.
Na primer, v določenih pogojih je zavarovalna vrednost opredeljena kot tržna vrednost živali v kraju, kjer je žival zavarovana.
Pri drugih produktih je lahko na polici navedena konkretna zavarovalna vsota.
Zato ni mogoče reči, da se pri vseh zavarovanjih živali vrednost določa na enak način.
In prav tu nastane ena najpogostejših zmot:
»Če sem žival zavaroval za 5.000 evrov, bom v vsakem primeru dobil 5.000 evrov.«
Ni nujno.
Odvisno je od pogojev konkretnega zavarovanja.
Zavarovalna vsota ni vedno enaka dejanski škodi
Predstavljajmo si, da je na polici navedena zavarovalna vsota 5.000 evrov.
To še ne pomeni nujno, da bo ob vsakem škodnem dogodku izplačanih 5.000 evrov.
Če je dejanska zavarovalna oziroma tržna vrednost živali nižja, lahko veljajo pravila, ki preprečujejo izplačilo nad dejansko vrednostjo.
Če pa je žival vredna več, kot je zavarovalna vsota, je lahko nastal problem podzavarovanja.
To pomeni, da ste žival zavarovali za manj, kot je njena dejanska vrednost.
Preprost primer
Recimo, da je žival vredna 6.000 evrov.
Vi pa ste jo zavarovali za 3.000 evrov.
Če pride do popolnega pogina, zavarovanje ne pomeni, da ste ustvarili pravico do 6.000 evrov.
Zavarovali ste samo del vrednosti.
Zato je zelo pomembno, da je zavarovalna vsota postavljena na način, ki ustreza konkretni vrednosti in pravilom izbrane zavarovalne pogodbe.
Zakaj je pri plemenskih živalih stvar še bolj zanimiva?
Pri plemenski živali je lahko vrednost precej drugačna od vrednosti običajne živali iste vrste.
Poglejmo primer.
Dve kravi sta lahko iste pasme in podobne starosti.
Toda ena ima bistveno boljše proizvodne rezultate, rodovnik, potomstvo in plemenske lastnosti.
Za kmeta, ki se ukvarja z rejo, je lahko njena vrednost zato bistveno višja.
Toda pri zavarovanju ni dovolj, da sami rečete:
»Ta krava je vredna 8.000 evrov.«
Pomembno je, kako konkretno zavarovanje določa vrednotenje in ali so posebne lastnosti živali pri zavarovanju upoštevane.
Zato je pri vrednejših živalih toliko bolj pomembno, da se vrednost pred sklenitvijo zavarovanja ustrezno preveri.
Koliko ste plačali za žival?
Tudi nakupna cena je lahko pomemben podatek.
Če ste žival kupili za 4.000 evrov, to še ne pomeni nujno, da je njena današnja vrednost 4.000 evrov.
Vrednost se lahko spremeni.
Žival lahko zaradi starosti izgubi del vrednosti.
Lahko pa jo zaradi rezultatov reje, proizvodnje ali plemenskih lastnosti tudi pridobi.
Zato cena, ki ste jo plačali pred leti, ni nujno enaka vrednosti danes.
Kaj se zgodi, če se vrednost živali med zavarovanjem spremeni?
To je vprašanje, ki ga veliko ljudi spregleda.
Zavarovanje sklenete danes.
Žival pa bo čez leto dni starejša, morda bo imela nove rezultate, potomstvo ali drugačne tržne razmere.
Zato je smiselno ob obnovi oziroma spremembah zavarovanja preveriti tudi vrednosti.
Pri nekaterih zavarovanjih so določene posebne metode oziroma omejitve glede zavarovalne vrednosti, zato je treba pogledati konkretne pogoje.
Na primer, pri enem od aktualnih zavarovanj za govedo Triglav kot primer navaja zavarovalno vsoto 1.000 evrov za žival pri izračunu premije. To je dober prikaz, zakaj se ne sme avtomatično predpostaviti, da imajo vse živali enako zavarovalno vrednost.
Kaj če je žival vredna več od običajnega zneska?
To je posebej pomembno pri:
- kakovostnih plemenskih živalih,
- tekmovalnih konjih,
- dragocenih živalih za vzrejo,
- živalih z nadpovprečnimi proizvodnimi rezultati,
- živalih z dokazljivo višjo tržno vrednostjo.
Pri takšni živali se je treba pred sklenitvijo vprašati:
Ali zavarovalna vsota res ustreza njeni vrednosti?
Če ne, lahko nastane razlika med tem, kar ste pričakovali, in tem, kar lahko zavarovanje dejansko krije.
Podzavarovanje – problem, ki ga opazimo šele ob škodi
Podzavarovanje je ena od stvari, ki se jih je dobro zavedati.
Če je žival vredna 8.000 evrov, vi pa jo zavarujete samo za 4.000 evrov, ste zavarovali polovico njene vrednosti.
Pri nekaterih zavarovanjih se lahko zaradi podzavarovanja tudi izplačilo škode sorazmerno zmanjša.
Pravila niso pri vseh zavarovanjih enaka, zato je treba pogledati konkretne pogoje.
V nekaterih zavarovalnih pogojih je na primer izrecno določeno, da se pri podzavarovanju zavarovalnina zmanjša v sorazmerju med zavarovalno vsoto in zavarovalno vrednostjo.
To je zelo pomembno.
Ker lahko človek misli, da je zaščiten za celotno vrednost živali, v resnici pa je zavaroval samo njen del.
Vrednost živali ni samo številka na polici
Pri zavarovanju živali je pomembno tudi, da so podatki o živali pravilni.
V nekaterih zavarovalnih pogojih je predvideno vodenje evidence o številčnem stanju živali ter identifikacijskih podatkih, kot so ušesna številka, številka mikročipa in datum rojstva.
To ni birokracija brez razloga.
Ko pride do škode, mora biti mogoče ugotoviti:
Katera žival je bila zavarovana?
Koliko je bila stara?
Kakšna je bila njena identifikacija?
Kakšna je bila njena zavarovalna vrednost?
Kaj se ji je zgodilo?
Bolj ko so podatki urejeni, lažje je dokazovati dejansko stanje.
Kaj pa, če je žival vredna več, kot piše na polici?
Takrat ne čakajte na škodo.
Če se je vrednost živali bistveno spremenila, se je smiselno pogovoriti z zavarovalnim svetovalcem in preveriti, ali je mogoče oziroma potrebno prilagoditi zavarovanje.
To je posebej pomembno, če se ukvarjate z rejo in je posamezna žival za vašo kmetijo vredna bistveno več kot povprečna žival.
Ker najdražja napaka ni nujno previsoka premija.
Lahko je prenizko zavarovanje takrat, ko ga najbolj potrebujete.
In kaj če je žival vredna manj?
Tudi to je pomembno.
Če se vrednost živali sčasoma zmanjša, je smiselno preveriti, ali je zavarovanje še vedno ustrezno.
Zavarovanje mora biti smiselno glede na dejansko tveganje in vrednost.
Namen ni plačevati za nekaj, česar ne potrebujete.
Namen je imeti ustrezno zaščito za realno vrednost in tveganje.
Kaj vse vpliva na vrednost živali?
Odvisno od vrste živali in konkretnega zavarovanja lahko na vrednotenje vplivajo različni podatki:
- vrsta živali,
- pasma,
- starost,
- spol,
- telesna masa,
- zdravstveno stanje,
- plemenska vrednost,
- proizvodni rezultati,
- rodovnik,
- namen reje,
- trenutne tržne cene,
- dokumentirana nakupna cena,
- posebne lastnosti živali.
Ni pa nujno, da se vsi ti podatki upoštevajo pri vsakem zavarovanju.
Odločilni so pogoji konkretnega produkta.
Najpomembnejše vprašanje ni: »Koliko stane zavarovanje?«
Ko kmet gleda zavarovanje, je razumljivo, da najprej pogleda premijo.
Koliko bom plačal?
Toda pri zavarovanju živali je zelo pomembno še nekaj drugega:
Kaj bom dobil, če se zgodi škoda?
Če je premija nizka zato, ker je nizka tudi zavarovalna vsota, poceni zavarovanje morda ne pomeni dovolj zaščite.
Po drugi strani pa tudi nima smisla zavarovati živali za nerealno visoko vrednost, če zavarovalni pogoji takšne vrednosti ne priznavajo.
Zato je treba najti ravnotežje med:
vrednostjo živali – obsegom kritja – zavarovalno vsoto – premijo.
Pred sklenitvijo zavarovanja postavite teh pet vprašanj
Če imate živali, ki predstavljajo pomembno vrednost vaše kmetije, vprašajte zavarovalnega svetovalca:
1. Kako je pri tem zavarovanju določena vrednost moje živali?
2. Ali se upošteva njena dejanska oziroma tržna vrednost?
3. Kaj se zgodi, če je žival vredna več od zavarovalne vsote?
4. Ali lahko pride do podzavarovanja in zmanjšanja izplačila?
5. Kako se vrednost preverja oziroma prilagaja, če se vrednost živali spremeni?
To so vprašanja, ki lahko naredijo veliko razliko.
Ko je žival zdrava, je čas za preverjanje
O vrednosti živali se običajno ne razmišlja vsak dan.
Toda zavarovanje je namenjeno prav nepredvidenim dogodkom.
Ko pride do bolezni, nesreče ali pogina, ni več mogoče popravljati stare police tako, da bi pokrila že nastalo škodo.
Zato je pravi trenutek za preverjanje vrednosti takrat, ko je vse v redu.
Poglejte svojo polico.
Poglejte zavarovalne vsote.
Poglejte, katere živali so vključene.
In predvsem preverite, ali zavarovalne vsote še vedno ustrezajo temu, kar vaše živali danes dejansko pomenijo za vašo kmetijo.
Dobro je vedeti
Vrednost zavarovane živali se ne določa nujno enako pri vseh zavarovanjih. Lahko je vezana na tržno vrednost, lahko je določena z zavarovalno vsoto ali na drug način, kot ga določajo konkretni zavarovalni pogoji.
Zato ni dovolj vedeti samo, da je žival zavarovana.
Pomembno je vedeti tudi:
za koliko je zavarovana in kako se bo ta vrednost upoštevala ob škodi.
Bolje je vrednost preveriti danes, ko je žival zdrava, kot šele takrat, ko jo potrebujete.