Po 60. letu človek na denar pogosto gleda drugače kot pri 30 ali 40 letih.
Takrat običajno ne razmišlja več samo o tem, kako zaslužiti več.
Bolj pomembno postane vprašanje:
Kako naj ohranim to, kar sem ustvaril, in kako naj poskrbim, da bo dovolj tudi za leta, ki prihajajo?
Morda imate nekaj prihrankov. Morda stanovanje ali hišo. Morda še vedno odplačujete kredit. Morda imate pokojnino, s katero lahko živite, vendar ne veste, kaj bi se zgodilo, če bi eden od partnerjev umrl.
In takrat se pojavi dilema:
Naj denar namenim za življenjsko zavarovanje ali naj ga raje varčujem?
Odgovor ni enostaven.
Predvsem zato, ker zavarovanje in varčevanje nista ista stvar.
Zavarovanje in varčevanje rešujeta dva različna problema
Najprej zelo preprosto.
Če vsak mesec namenite 100 evrov za varčevanje, po določenem času ustvarjate lastno finančno rezervo.
Če vsak mesec plačujete 100 evrov za življenjsko zavarovanje, pa predvsem kupujete zaščito za primer, da umrete v času trajanja zavarovanja.
To je bistvena razlika.
Pri varčevanju je cilj:
»Želim ustvariti svoj denar.«
Pri življenjskem zavarovanju pa:
»Če me ne bo več, želim, da bo za mojimi ostalimi ostala določena finančna zaščita.«
Zato vprašanje ni samo, katera možnost je boljša.
Pravo vprašanje je:
Kaj trenutno bolj potrebujem – kapital ali zaščito?
Pri 60 letih je to vprašanje še pomembnejše
Predstavljajmo si zakonca, stara 63 in 61 let.
Živita v lastni hiši.
Kredita nimata več.
Otroci so odrasli.
Mož prejema 1.700 evrov pokojnine, žena 1.000 evrov.
Skupaj imata 2.700 evrov mesečnih prihodkov.
Če mož umre, hiša ostane.
Prihranki ostanejo.
Toda mesečni prihodek gospodinjstva se lahko zmanjša za velik del.
Žena bi morala živeti samo s svojo pokojnino in morebitnimi drugimi prihodki.
V takem primeru je lahko življenjsko zavarovanje smiselno, če bi zavarovalna vsota pomembno izboljšala njeno finančno varnost.
Toda če imata zakonca na primer 200.000 evrov prihrankov in drugega premoženja, je zgodba lahko povsem drugačna.
Takrat morda dodatno življenjsko zavarovanje sploh ni potrebno.
Varčevanje ima eno veliko prednost
Denar, ki ga privarčujete, je vaš.
To se sliši samoumevno, vendar je pri primerjavi z življenjskim zavarovanjem zelo pomembno.
Če imate na računu ali v drugih naložbah 30.000 evrov, je to premoženje, s katerim lahko razpolagate v skladu s pogoji naložbe.
Lahko ga uporabite za večji izdatek.
Za pomoč otrokom.
Za obnovo stanovanja.
Za zdravstvene ali druge nepričakovane stroške.
Ali pa ga pustite kot rezervo.
Pri življenjskem zavarovanju pa denar namenjate predvsem za dogovorjeno zavarovalno zaščito.
Zato ni dobro reči:
»Namesto zavarovanja bom pač varčeval.«
To je lahko dobra odločitev – vendar samo, če imate dovolj časa in denarja, da boste dejansko ustvarili potrebno rezervo.
Tu se pokaže največja razlika
Recimo, da 60-letnik potrebuje 50.000 evrov finančne zaščite za partnerja.
Če začne varčevati 200 evrov na mesec, bi brez upoštevanja donosov potreboval več kot 20 let, da bi ustvaril 50.000 evrov.
Če bi se mu nekaj zgodilo že čez dve leti, bi bilo na voljo bistveno manj.
Življenjsko zavarovanje pa lahko – odvisno od konkretne police in pogojev – zagotoviti bistveno večjo dogovorjeno zaščito že od začetka veljavnosti zavarovanja.
To je osnovni razlog, zakaj zavarovanje sploh obstaja.
Ne zato, da bi človek z njim nujno ustvaril največ denarja.
Ampak zato, da se veliko finančno tveganje prenese na zavarovalnico.
Toda po 60. letu ima varčevanje tudi drugo veliko prednost
Čas.
Pri 30-letniku je lahko pomembno, da ima pred seboj 30 ali 40 let.
Pri 60-letniku je finančni horizont pogosto krajši.
Zato je pomembno, da človek zelo dobro ve, zakaj varčuje.
Če želi ustvariti denar za naslednjih pet ali deset let, mora izbrati način varčevanja oziroma naložbe, ki ustreza temu cilju in njegovemu odnosu do tveganja.
Pri teh letih ni več prostora za razmišljanje:
»Saj imam še veliko časa, nekako se bo že izšlo.«
Čas postane pomembnejši.
Zavarovanje ima po 60. letu tudi svojo slabost
Cena.
Kot smo pisali že v prejšnjem članku, je življenjsko zavarovanje po 50. oziroma 60. letu praviloma dražje.
Razlog je predvsem večje zavarovalno tveganje.
Poleg starosti lahko na ponudbo vplivajo tudi zdravstveno stanje, trajanje zavarovanja, višina zavarovalne vsote in drugi pogoji.
Zato je lahko človeku pri 62 letih precej težje upravičiti visoko mesečno premijo kot pri 35 letih.
In prav tukaj se začne prava finančna odločitev.
Ne:
»Zavarovanje ali varčevanje?«
Ampak:
»Koliko zaščite dejansko potrebujem in koliko denarja lahko namenim zanjo?«
Najprej izračunajte, kaj bi se zgodilo z vašim partnerjem
To je verjetno najbolj uporaben korak.
Vzemite papir in napišite:
Prihodki gospodinjstva danes:
- moja pokojnina,
- partnerjeva pokojnina,
- drugi prihodki.
Nato si predstavljajte, da enega od vaju ni več.
Koliko bi znašali prihodki drugega?
In koliko bi znašali mesečni stroški?
Če bi na primer gospodinjstvo danes imelo 2.500 evrov prihodkov, po smrti enega partnerja pa bi ostalo 1.300 evrov, je razlika 1.200 evrov na mesec.
V enem letu je to 14.400 evrov.
V petih letih že 72.000 evrov.
To je seveda samo poenostavljen primer. Pri dejanski oceni je treba upoštevati tudi pokojninske pravice, prihranke, premoženje, morebitne dolgove in druge prihodke.
Toda takšen izračun hitro pokaže, ali sploh obstaja problem, ki ga je treba reševati.
Morda boste ugotovili, da zavarovanja sploh ne potrebujete
To je pomembno povedati.
Življenjsko zavarovanje ni avtomatično dobra odločitev samo zato, ker ga lahko sklenete.
Če imate:
- odplačano stanovanje ali hišo,
- dovolj prihrankov,
- brez pomembnih dolgov,
- odrasle in finančno samostojne otroke,
- partnerja z lastnim zadostnim prihodkom,
potem morda ni velikega finančnega tveganja, ki bi ga morali prenašati na zavarovalnico.
V takem primeru bi lahko bilo bolj smiselno dodatni denar nameniti za varčevanje oziroma ustvarjanje lastne finančne rezerve.
In to ni neuspeh.
To je lahko zelo razumna odločitev.
Po drugi strani pa lahko pride do situacije, ko samo varčevanje ni dovolj
Predstavljajmo si 62-letnika, ki ima 20.000 evrov prihrankov.
Partner bi po njegovi smrti potreboval približno 60.000 evrov dodatne finančne rezerve.
Če bi želel razliko ustvariti samo z varčevanjem, bi za to potreboval precej časa.
Če pa je tveganje smrti za družino res velik finančni problem, lahko življenjsko zavarovanje zapolni prav to vrzel.
Varčevanje ustvarja kapital. Zavarovanje ščiti pred velikim finančnim udarcem, ki se lahko zgodi prej, kot ste uspeli kapital ustvariti.
To je bistvo.
Kaj pa kombinacija?
Včasih odgovor ni »ali – ali«.
Lahko je:
nekaj zavarovanja + nekaj varčevanja.
Na primer:
Človek po 60. letu oceni, da bi partner v primeru njegove smrti potreboval 50.000 evrov dodatne zaščite.
Namesto da bi vse svoje razpoložljive prihodke namenil življenjskemu zavarovanju, lahko del nameni za zavarovanje, del pa za lastno finančno rezervo.
Tako ima dve stvari:
- zaščito pred večjim tveganjem,
- in lasten kapital za prihodnost.
Seveda pa mora biti kombinacija finančno vzdržna.
Nima smisla imeti treh ali štirih različnih produktov samo zato, ker so vam jih ponudili.
Posebej previdni bodite pri besedi »varčevanje«
Na trgu boste našli različne produkte, pri katerih se prepletajo zavarovanje, varčevanje in naložbe.
To samo po sebi ni slabo.
Toda človek mora razumeti, kaj dejansko kupuje.
Če vam nekdo predstavi produkt kot »varčevanje«, vprašajte:
Koliko denarja bom vplačal?
Koliko je zagotovljeno?
Kaj se zgodi, če pogodbo predčasno prekinem?
Kakšni so stroški?
Kakšno je tveganje?
Kaj dobim v primeru smrti?
Koliko denarja bo dejansko na voljo meni oziroma mojim svojcem?
Šele potem lahko produkt primerjate z navadnim varčevanjem ali s klasičnim življenjskim zavarovanjem.
Ena največjih napak je, da človek zamenja varnost za donos
Po 60. letu je razumljivo, da človek želi predvsem varnost.
Toda »varno« in »donosno« nista vedno ista stvar.
Prav tako ni vse, kar se imenuje varčevanje, brez tveganja.
Če vam nekdo obljublja zelo lep donos brez omembe tveganj, stroškov in pogojev, bodite previdni.
Pri denarju, ki ste ga ustvarjali desetletja, ni pomembno samo:
»Koliko lahko zaslužim?«
Pomembno je tudi:
»Koliko lahko izgubim?«
In:
»Ali razumem, kam dajem svoj denar?«
Kaj je torej po 60. letu boljše?
Ni enega odgovora za vse.
Življenjsko zavarovanje je lahko smiselnejše, če:
- bi partner po vaši smrti izgubil pomemben del prihodkov,
- imate še večji kredit ali druge dolgove,
- so od vas še vedno finančno odvisni družinski člani,
- nimate dovolj prihrankov za pokritje tega tveganja,
- želite zagotoviti določeno vsoto za svoje bližnje.
Varčevanje je lahko smiselnejše, če:
- imate dovolj lastnega premoženja,
- nimate večjih finančnih obveznosti,
- partner finančno ni odvisen od vašega prihodka,
- želite ustvariti lastno rezervo,
- potrebujete denar, do katerega boste lahko v prihodnosti dostopali.
Kombinacija je lahko smiselna, če:
- imate določeno finančno tveganje, ki ga sami ne morete hitro pokriti,
- hkrati pa želite ustvarjati tudi lastni kapital.
Pred odločitvijo si zastavite pet vprašanj
Če ste starejši od 60 let in razmišljate, kam nameniti svoj denar, si odgovorite:
1. Kaj bi se finančno zgodilo, če bi jutri umrl jaz?
2. Kaj bi se zgodilo, če bi jutri umrl moj partner?
3. Koliko denarja imava že danes na voljo?
4. Kolikšno finančno luknjo bi bilo treba v resnici zapolniti?
5. Ali lahko to luknjo pokrijem z lastnim premoženjem ali potrebujem zavarovanje?
Če na ta vprašanja odgovorite iskreno, boste pogosto že precej bližje pravi odločitvi.
Ne kupujte zavarovanja samo zato, ker se bojite prihodnosti
Strah je slab finančni svetovalec.
Po 60. letu človek začne bolj razmišljati o zdravju, smrti in prihodnosti. To je popolnoma normalno.
Toda ravno zato je pomembno, da odločitev sprejmete mirno.
Ne zato, ker vam je nekdo rekel:
»Zdaj je zadnji trenutek.«
In tudi ne zato, ker vam je nekdo rekel:
»Bolje bi bilo, da ta denar samo varčujete.«
Oboje je lahko napačno.
Vaša situacija je lahko popolnoma drugačna od situacije vašega soseda, prijatelja ali sorodnika.
Prava odločitev se začne pri vaši družini, ne pri produktu
Če ste stari 60, 65 ali 70 let, ne potrebujete nujno življenjskega zavarovanja.
Prav tako ni nujno, da je najboljša rešitev samo varčevanje.
Najprej morate vedeti, kaj želite zaščititi in koliko denarja za to potrebujete.
Šele potem pride na vrsto vprašanje, kateri finančni produkt je primeren.
Če ugotovite, da potrebujete na primer 30.000 ali 50.000 evrov zaščite, lahko preverite, koliko bi stalo ustrezno življenjsko zavarovanje.
Če ugotovite, da takšne zaščite ne potrebujete, lahko denar, ki bi ga namenili za premijo, raje namenite ustvarjanju lastne rezerve.
CTA: Naredite svojo računico, preden se odločite
Če ste po 60. letu in razmišljate o življenjskem zavarovanju ali varčevanju, si najprej zapišite svoje prihodke, prihranke, dolgove, premoženje in mesečne stroške.
Nato ocenite, koliko denarja bi vaš partner oziroma družina dejansko potrebovala, če vas jutri ne bi bilo več.
Če potrebujete dodatno zaščito, lahko zaprosite za informativni izračun življenjskega zavarovanja in ga primerjate s tem, koliko bi morali sami privarčevati, da bi dosegli enako finančno rezervo.
Ne primerjajte samo mesečnega zneska.
Primerjajte koliko plačate, koliko zaščite dobite, kako dolgo traja zaščita, kakšni so pogoji in kaj se zgodi z vašim denarjem, če se vaše načrti spremenijo.
Po 60. letu ni najpomembneje, ali izberete zavarovanje ali varčevanje. Najpomembneje je, da svoj denar namenite problemu, ki ga v resnici imate.
Če potrebujete zaščito, jo zavarujte.
Če potrebujete rezervo, jo ustvarjajte.
Če potrebujete oboje, lahko razmislite o kombinaciji.