Nesreča se lahko zgodi v nekaj sekundah.
Žival se prestraši, pade, se zaplete v ograjo, jo povozi vozilo, udari strela ali pride do drugega nenadnega dogodka.
Še trenutek prej je bilo vse normalno.
Potem pa je živali konec.
Za kmeta to ni samo neprijeten dogodek. Če gre za vredno plemensko žival ali žival, ki predstavlja pomemben del proizvodnje, lahko pomeni tudi precejšnjo finančno izgubo.
Takrat se pojavi povsem razumljivo vprašanje:
Ali zavarovanje krije pogin živali zaradi nesreče?
V številnih zavarovanjih živali je odgovor lahko da. Pri kmetijskih zavarovanjih je pogin zaradi bolezni ali nezgode lahko del osnovnega kritja. Vendar pa to še ne pomeni, da je vsak dogodek, ki ga sami razumemo kot nesrečo, avtomatično tudi zavarovalni primer.
Kaj sploh šteje kot nesreča?
Pri zavarovanju je pomembno, kako je nezgoda oziroma nesreča opredeljena v zavarovalnih pogojih.
Gre praviloma za nenaden in nepredviden dogodek, ki povzroči poškodbo oziroma pogin živali.
Med primeri, ki jih lahko zavarovalni pogoji opredeljujejo kot nezgodo, so lahko padec, trčenje z vozilom, udarec predmeta, požar, strela, utopitev, zadušitev ali drugi nenadni zunanji dogodki. Natančen seznam pa je odvisen od konkretnega zavarovanja.
To je pomembna razlika.
Ni vsak pogin po nesreči avtomatično krit samo zato, ker imate sklenjeno zavarovanje živali.
Najprej je treba pogledati, kaj je bilo dejansko zavarovano.
Žival pade in pogine. Kaj zdaj?
Predstavljajmo si, da ima kmet plemensko kravo.
Krava se na pašniku zaplete v ograjo in se pri tem tako poškoduje, da kljub pomoči veterinarja pogine.
Za kmeta je dogodek jasen: zgodila se je nesreča.
Toda pri uveljavljanju škode je treba ugotoviti še nekaj stvari:
- kaj se je dejansko zgodilo,
- kakšne poškodbe je žival utrpela,
- kaj je bil vzrok pogina,
- ali je dogodek zajet v zavarovalnem kritju,
- ali so izpolnjeni pogoji za izplačilo,
- ali obstaja kakšna izključitev.
Zavarovalnica lahko zato zahteva ustrezno dokumentacijo in podatke, s katerimi je mogoče ugotoviti vzrok in obseg škode. Pri nekaterih pogojih je treba škodni primer prijaviti tudi v določenem roku.
Kaj pa, če žival povozi traktor ali drugo vozilo?
To je tipičen primer, pri katerem ljudje pogosto pričakujejo, da bo zavarovanje vse uredilo.
Če je tak dogodek vključen med zavarovane nevarnosti, je lahko pogin zaradi trčenja oziroma povoženja predmet zavarovalnega kritja.
Toda pomembno je, katero zavarovanje imate sklenjeno.
Pri nekaterih pogojih je trčenje živali z vozilom izrecno navedeno med nezgodami.
Če pride do takšnega dogodka, je lahko pomembno tudi, da se dogodek ustrezno dokumentira in po potrebi prijavi pristojnim organom. Pri nekaterih zavarovalnih pogojih je za določene vrste dogodkov predvidena tudi obveznost takojšnjega obvestila policiji.
Kaj pa strela?
Strela je lahko za živali zelo nevarna.
Če strela udari v bližino ali neposredno v objekt oziroma pašnik, lahko pride do pogina ene ali več živali.
Tudi takšen dogodek je lahko predmet zavarovanja, če je nevarnost vključena v konkretno kritje.
Toda spet velja isto pravilo:
ne odločajte se na podlagi tega, kaj običajno razumemo kot zavarovanje, ampak preverite konkretne pogoje svoje police.
Kaj pa, če se žival poškoduje, vendar ne pogine?
Tu se pokaže pomembna razlika med zavarovanjem pogina in zavarovanjem stroškov zdravljenja.
Če se žival pri nesreči poškoduje in preživi, še ne pomeni, da bo zavarovalnica avtomatično povrnila vse stroške zdravljenja.
Kritje pogina in kritje veterinarskih stroškov sta lahko ločeni kritji.
Pri nekaterih kmetijskih zavarovanjih je mogoče poleg osnovnega kritja pogina skleniti tudi dodatno zavarovanje stroškov zdravljenja.
Zato je koristno vprašanje:
Kaj se zgodi, če žival preživi?
In drugo:
Kaj se zgodi, če zaradi nesreče pogine?
Odgovor na ti dve vprašanji je lahko različen.
Kaj če je bila žival že prej poškodovana ali bolna?
Tudi to je pomembno.
Zavarovanje praviloma ne pomeni, da bo zavarovalnica pokrila vsako zdravstveno težavo ali poškodbo, ki se pojavi kadarkoli.
Če je določeno stanje obstajalo že pred začetkom zavarovanja, so lahko glede njega določene izključitve ali omejitve. Podobno lahko veljajo posebna pravila za dogodke, ki nastanejo v karenčnem obdobju.
Pri zavarovanju živali so lahko poleg tega določene tudi omejitve glede zdravstvenega stanja živali ob sklenitvi zavarovanja.
Zato je pomembno, da se zavarovanje uredi preden nastane problem.
Največja napaka je domneva: »Žival je zavarovana, zato bo škoda plačana.«
To ni dovolj.
Pri zavarovanju je vedno pomembna celotna zgodba.
Žival je lahko zavarovana, vendar:
- določena nevarnost ni vključena,
- dogodek se je zgodil v karenci,
- obstaja izključitev,
- niso izpolnjene določene obveznosti zavarovanca,
- vzrok pogina ni mogoče ustrezno ugotoviti,
- zavarovalni pogoji določajo omejitev kritja.
Na primer, nekateri pogoji določajo, da kritje ni podano, če vzrok in okoliščine škodnega dogodka niso jasni, ali če zavarovanec ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti.
Zato je dobro, da poznate svoje zavarovanje pred škodo, ne šele po njej.
Kaj morate preveriti na polici?
Če imate zavarovane živali, preverite predvsem:
1. Ali je pogin zaradi nezgode oziroma nesreče vključen v kritje?
2. Katere vrste nesreč so zajete?
3. Ali obstaja karenca?
4. Kakšna je zavarovalna vsota za posamezno žival?
5. Ali obstaja soudeležba pri škodi?
6. Katere izključitve veljajo?
7. Kakšne so vaše obveznosti po nastanku škode?
8. Katero dokumentacijo morate predložiti?
To niso nepomembne podrobnosti.
To so stvari, ki lahko odločajo o tem, kako bo zavarovalnica obravnavala škodni primer.
Kaj storiti takoj po nesreči?
Če se zgodi nesreča, je najpomembneje, da najprej poskrbite za žival in pokličete veterinarja, kadar je to potrebno.
Če žival pogine, pa je pomembno, da ravnate skladno z zavarovalnimi pogoji.
Ne odstranjujte dokazov o dogodku po nepotrebnem.
Zabeležite okoliščine.
Če je mogoče, fotografirajte kraj dogodka.
Poskrbite za veterinarsko dokumentacijo.
In čim prej obvestite zavarovalnico oziroma osebo, ki ureja vaše zavarovanje, skladno z navodili na polici.
Pri nekaterih pogojih so roki za prijavo škode zelo konkretno določeni.
Ena nesreča lahko pomeni več kot eno izgubo
Pri vrednejši živali ni izguba samo cena, ki bi jo dobili ob prodaji.
Plemenska žival ima lahko svojo proizvodno vrednost, genetsko vrednost in pričakovane prihodnje koristi za kmetijo.
Če pogine, tega dela prihodnosti ni več.
Zato je pri zavarovanju živali pomembno razmišljati nekoliko širše:
Koliko bi me stala izguba te živali, če se jutri zgodi nesreča?
In nato:
Kolikšen del tega tveganja želim nositi sam?
To je v resnici bistvo zavarovanja.
Ne gre za to, da bi pričakovali nesrečo.
Gre za to, da imate načrt tudi zanjo.
Ko je žival zdrava, je pravi čas za preverjanje zavarovanja
Nesreče ne moremo vedno preprečiti.
Lahko pa se nanjo pripravimo.
Če imate na kmetiji živali, katerih izguba bi pomembno vplivala na vaše poslovanje, je vredno preveriti, ali je v vašem zavarovanju zajet tudi pogin zaradi nezgode in ali je višina kritja primerna vrednosti živali.
Ker ko se nesreča že zgodi, je za sklepanje ustreznega zavarovanja prepozno.
Dobro je vedeti
Pogin živali zaradi nesreče je lahko zavarovan, vendar je konkretno kritje odvisno od zavarovalne pogodbe, izbranih nevarnosti, pogojev in morebitnih izključitev. Pri kmetijskih zavarovanjih je pogin zaradi bolezni ali nezgode lahko del osnovnega kritja, dodatno pa je lahko mogoče zavarovati tudi stroške zdravljenja.
Če niste povsem prepričani, kaj vaša polica krije, je bolje to preveriti zdaj.
Ne šele po nesreči.
Preverite svoje zavarovanje živali.