Ko človek dopolni 50 let, začne na nekatere stvari gledati drugače.

Otroci so morda že odrasli ali pa se počasi osamosvajajo. Stanovanje ali hiša sta mogoče že precej odplačana. Človek ima več premoženja kot nekoč, vendar tudi več skrbi.

In takrat se lahko pojavi vprašanje, ki ga pri tridesetih skoraj nihče ne postavi:

Ali lahko pri svojih letih sploh še sklenem življenjsko zavarovanje?

Kratek odgovor je: da, pogosto lahko.

Toda pri 50., 55. ali 60. letu življenjsko zavarovanje ni več povsem ista zgodba kot pri 30. letu.

Ne gre več nujno za to, da bi za naslednjih 30 let zaščitili majhne otroke in velik stanovanjski kredit.

Pogosto gre za nekaj drugega:

zaščititi partnerja, pokriti preostale dolgove, urediti finančne obveznosti ali zagotoviti, da bo za družino po smrti ostalo dovolj sredstev.

In prav zato je vredno pogledati, kaj je po 50. letu še mogoče.

Pri 50. letu ni prepozno

Ob življenjskem zavarovanju se pogosto ustvari napačen občutek, da je treba zavarovanje skleniti mlad.

Res je, da je zgodnejša sklenitev lahko cenovno ugodnejša. Starost in zdravstveno stanje sta med dejavniki, ki vplivajo na določitev premije in zavarovalne vsote.

Toda iz tega nikakor ne sledi, da je pri 50. letu vsega konec.

Človek pri 50 letih lahko pred seboj nima več 40 let delovne dobe, ima pa lahko še vedno 10, 15 ali 20 let pomembnih finančnih obveznosti.

To je lahko dovolj dolgo obdobje, da ima življenjsko zavarovanje svoj smisel.

Pomembneje od vprašanja:

»Koliko sem star?«

je zato vprašanje:

»Koga moram finančno zaščititi in pred čim?«

Zakaj nekdo po 50. letu sploh še potrebuje življenjsko zavarovanje?

Razlogov je lahko več.

1. Partner je finančno odvisen od vas

Morda imata oba pokojnino ali plačo, vendar eden od vaju prinaša pomembno večji del prihodkov.

Če eden umre, drugi ne izgubi samo partnerja.

Izgubi lahko tudi pomemben del mesečnega prihodka.

In stroški življenja ne izginejo skupaj s človekom.

Stanovanje ostane.

Položnice ostanejo.

Vzdrževanje hiše ostane.

Avtomobil ostane.

Morebitni krediti ostanejo.

Zato je lahko tudi pri 55 ali 60 letih smiselno razmišljati o finančni zaščiti partnerja.

2. Kredit še ni odplačan

To je zelo pogost razlog.

Človek je pri 50 letih kupil ali obnovil hišo, vzel stanovanjski kredit in ga bo odplačeval še naslednjih 15 ali 20 let.

Kaj bi se zgodilo, če bi umrl?

Če bi moral partner sam nadaljevati odplačevanje kredita, bi lahko nastala precejšnja finančna težava.

V takem primeru življenjsko zavarovanje ni namenjeno temu, da bi družina po smrti postala bogatejša.

Njegov namen je precej bolj preprost:

da smrt enega človeka ne povzroči še finančnega zloma drugega.

3. Otroci morda še niso popolnoma samostojni

Pri 50 letih človek pogosto reče:

»Otroci so že veliki.«

Toda velik otrok ni nujno finančno samostojen.

Študij, stanovanje, prvi avto, začetek kariere …

Če imate otroke, ki še potrebujejo finančno pomoč, je lahko življenjsko zavarovanje še vedno pomembno.

Morda ne potrebujete več tako visoke zavarovalne vsote kot pri 35 letih.

Toda potreba ni nujno izginila.

Kaj pa po 60. letu?

Tukaj postane odločitev bolj individualna.

Pri 60 letih je lahko situacija popolnoma drugačna kot pri 50.

Nekdo ima:

odplačan kredit,
odrasle otroke,
lastno hišo,
prihranke,
pokojnino,
dovolj premoženja.

Tak človek morda življenjskega zavarovanja sploh ne potrebuje.

Drugi ima še vedno kredit, podjetje, finančno odvisnega partnerja ali druge obveznosti.

Zanj je lahko smisel povsem drugačen.

Zato ni pošteno reči:

»Po 60. letu se življenjsko zavarovanje ne splača več.«

Pravilneje je reči:

»Po 60. letu je treba potrebo po njem veliko bolj natančno izračunati.«

Kaj se po 50. letu spremeni?

Predvsem tri stvari.

Prva je cena

Starejši kot ste ob sklenitvi, praviloma večje je zavarovalno tveganje. Zato je lahko premija višja.

To pa še ne pomeni, da je zavarovanje nesmiselno.

Če na primer zavarovanje stane nekaj deset evrov mesečno, družini pa lahko v primeru smrti zagotovi pomembno finančno zaščito, je treba gledati celotno sliko.

Ne samo mesečnega zneska.

Druga je zdravstveno stanje

Po 50. letu je zdravstvena zgodovina pogosto pomembnejša kot pri 30-letniku.

Zavarovalnica pri oceni tveganja lahko upošteva zdravstveno stanje in druge dejavnike. Zato lahko določena zdravstvena stanja vplivajo na pogoje, premijo ali možnost sklenitve konkretnega zavarovanja.

Zato ni dobro odlašati samo zato, ker človek misli:

»Bom uredil čez nekaj let.«

Čez nekaj let je lahko situacija drugačna.

Tretja je krajša zavarovalna doba

Pri 50-letniku ni nujno smiselno razmišljati enako kot pri 30-letniku.

Če je največja finančna obveznost še 15 let, morda potrebujete zaščito predvsem za teh 15 let.

To je pomembna razlika.

Ne zavarujete se nujno za celo življenje. Zavarujete obdobje, v katerem bi bila finančna posledica vaše smrti za družino največja.

Kaj pa, če že imam življenjsko zavarovanje?

Potem je vprašanje še bolj zanimivo.

Morda ste zavarovanje sklenili pred 15 ali 20 leti.

Takrat ste imeli dva majhna otroka in 150.000 evrov kredita.

Danes je situacija drugačna.

Otroka sta skoraj samostojna.

Kredita je ostalo samo še 40.000 evrov.

Imate pa nekaj prihrankov in precej več premoženja.

Ali je staro zavarovanje še vedno optimalno?

Morda da. Morda ne.

Zato ni vedno rešitev v tem, da sklenete novo zavarovanje.

Včasih je bolj smiselno najprej pregledati obstoječo pogodbo.

Ena največjih napak: zavarovanje pustimo pri miru 20 let

Ljudje pogosto sklenejo zavarovanje in potem nanj pozabijo.

Premijo plačujejo vsako leto.

Toda življenje se vmes popolnoma spremeni.

Ko ste ga sklenili, ste imeli:

dva otroka + velik kredit + en dohodek.

Danes imate:

odrasle otroke + manjši kredit + dva dohodka + nekaj premoženja.

Potreba po zavarovanju je zato lahko precej drugačna.

Zavarovanje ni nekaj, kar bi morali samo skleniti in nato pozabiti nanj.

Ob večjih življenjskih spremembah ga je smiselno ponovno pogledati.

Kaj pa, če nimam več otrok, ki bi jih moral zaščititi?

Potem je vprašanje pogosto precej preprosto.

Ali bi moj partner po moji smrti potreboval dodaten denar?

Če bi lahko brez težav živel naprej od svoje pokojnine, prihrankov in premoženja, življenjsko zavarovanje morda ni potrebno.

Če pa bi bila izguba vašega prihodka zanj velik problem, je odgovor drugačen.

Pri starejših ljudeh je zato pogosto bolj pomembno vprašanje partnerja kot otrok.

Življenjsko zavarovanje ni samo za družine z otroki

To je pomembno.

Tudi zakonski par brez otrok ima lahko razlog za zavarovanje.

Predstavljajte si dva človeka, ki sta 30 let skupaj gradila življenje.

Hiša je njuna.

Prihodka sta dva.

Vsak ima svoje obveznosti.

Če eden umre, drugi ostane sam.

Morda ne potrebuje milijona evrov.

Morda pa bi mu 50.000 ali 100.000 evrov omogočilo, da brez finančnega pritiska uredi življenje po smrti partnerja.

To je lahko povsem legitimen razlog za življenjsko zavarovanje.

Kaj pa podjetniki?

Pri podjetnikih je lahko zgodba še bolj zapletena.

Če je podjetje močno povezano z eno osebo, lahko njena smrt povzroči težave tudi podjetju.

Partnerji, zaposleni, krediti, obveznosti, družinski člani …

Pri podjetniku zato vprašanje življenjskega zavarovanja ni nujno samo osebno vprašanje.

Lahko je tudi vprašanje poslovne kontinuitete.

Toda tukaj je še posebej pomembno, da se zavarovanje in lastniška struktura podjetja uredita premišljeno.

Kaj je torej po 50. letu še mogoče?

Več, kot si ljudje pogosto predstavljajo.

Toda treba je biti realen.

Ni več smiselno razmišljati samo:

»Kolikšno zavarovanje lahko dobim?«

Bolj pomembno je:

»Kolikšno zavarovanje dejansko potrebujem?«

In nato:

»Za koliko časa?«

Ter:

»Koliko sem pripravljen za to plačati?«

To so prava vprašanja.

Preprost primer

Predstavljajmo si 55-letnega moškega.

Ima:

ženo,
stanovanjski kredit 70.000 evrov,
otroka, ki je še na fakulteti,
hišo,
nekaj prihrankov,
redni prihodek.

Če bi jutri umrl, bi žena sicer ostala z določeno pokojnino in premoženjem, vendar bi lahko imela težave z odplačilom kredita in financiranjem naslednjih nekaj let.

V tem primeru je življenjsko zavarovanje lahko zelo smiselno.

Toda morda ne potrebuje 300.000 evrov zavarovalne vsote.

Morda je dovolj bistveno manj.

Dobro zavarovanje ni največje zavarovanje.

Dobro zavarovanje je tisto, ki pokrije resnično finančno tveganje.

In še pomembnejše vprašanje: ali si ga sploh lahko privoščim?

To je vprašanje, ki ga je treba postaviti brez olepševanja.

Če je človek star 55 ali 60 let, ima nizke prihodke in že težko plačuje vsakodnevne stroške, življenjsko zavarovanje z visoko premijo morda ni prava rešitev.

Nima smisla kupiti zavarovanja, zaradi katerega je družinski proračun vsak mesec pod pritiskom.

Najprej je treba poskrbeti za osnovno finančno varnost.

Šele potem pridejo dodatne oblike zaščite.

Ne kupujte zavarovanja samo zato, ker ste se prestrašili

To je morda najpomembnejši nasvet.

Življenjsko zavarovanje ni nekaj, kar bi morali kupiti zato, ker vam nekdo reče:

»Kaj pa, če se vam jutri kaj zgodi?«

Seveda se lahko.

Toda dober finančni načrt ne temelji na strahu.

Temelji na izračunu.

Vprašajte se:

Kaj bi se finančno zgodilo, če me jutri ne bi bilo?

Potem odštejte:

premoženje,
prihranke,
druge prihodke,
pokojnino partnerja,
morebitne druge vire.

In poglejte, koliko bi dejansko manjkalo.

To je znesek, o katerem se je smiselno pogovarjati.

Pri 50. letu torej ni prepozno

Prav nasprotno.

Petdeseta so lahko zelo primeren trenutek za to, da človek ponovno pregleda svojo finančno zaščito.

Ne zato, ker bi moral kupiti novo zavarovanje.

Ampak zato, ker se je življenje od časa, ko je sklenil zadnjo pogodbo, verjetno precej spremenilo.

Morda zavarovanje potrebujete.

Morda potrebujete manjše.

Morda drugačno.

Morda ga sploh ne potrebujete več.

Vse štiri možnosti so povsem legitimne.

Pomembno je samo, da veste, katera velja za vas.

Kaj narediti pred odločitvijo?

Preden sklenete ali spremenite življenjsko zavarovanje, si zapišite:

1. Koliko dolga bi ostalo po moji smrti?

2. Ali je partner finančno odvisen od mojega prihodka?

3. Ali so otroci še finančno odvisni od mene?

4. Koliko imamo prihrankov in drugega premoženja?

5. Koliko bi partner potreboval za normalno življenje brez mojega prihodka?

6. Za koliko let potrebujemo zaščito?

7. Kolikšno premijo lahko brez težav plačujemo?

Šele potem je smiselno primerjati konkretne ponudbe.

Življenjsko zavarovanje po 50. letu je lahko smiselno. Toda ne za vsako ceno.

Pri 30 letih je človek pogosto zavarovan predvsem zaradi otrok in prihodnjih desetletij.

Pri 50 letih zavaruje predvsem tisto, kar je v življenju ustvaril.

Pri 60 letih pa je vse bolj pomembno, da zavarovanje ustreza dejanskemu premoženju, prihodkom, partnerju in preostalim obveznostim.

Zato vprašanje ni:

»Ali sem za življenjsko zavarovanje že prestar?«

Boljše vprašanje je:

»Če me jutri ne bo več, ali bo moja družina zaradi tega finančno ogrožena?«

Če je odgovor da, je vredno preveriti, kaj je pri vaših letih še mogoče.

Če je odgovor ne, pa vam morda ni treba kupiti ničesar.

In tudi to je dober rezultat.

Želite preveriti, ali življenjsko zavarovanje po 50. letu sploh potrebujete?

Ni treba začeti pri zavarovalni polici.

Začnite pri svoji situaciji.

Pripravite podatke o svojih letih, prihodkih, kreditih, premoženju in družinskih obveznostih. Nato preverite, koliko bi vaša družina dejansko potrebovala, če vas jutri ne bi bilo več.

Na tej podlagi lahko primerjate možnosti življenjskega zavarovanja in ugotovite, ali je za vas smiselno novo zavarovanje, sprememba obstoječega ali pa zavarovanja sploh ne potrebujete.

Najprej izračun. Potem odločitev. Šele nato zavarovanje.