admin Da. In za vinogradnika je to pomembna informacija. Država trenutno sofinancira zavarovanje posevkov, nasadov in plodov v višini 70 % obračunane zavarovalne premije. To velja tudi za zavarovanja vinogradov, če so izpolnjeni predpisani pogoji. Pri konstrukcijah in protitočnih mrežah v intenzivnih vinogradih je stopnja sofinanciranja 60 %. To pomeni, da je lahko zavarovanje vinograda za … Read more
»Koliko pa me bo stalo zavarovanje vinograda?« To je verjetno prvo vprašanje, ki ga postavi vsak vinogradnik, ko začne razmišljati o zavarovanju. In povsem razumljivo je. Vsak strošek je treba poznati vnaprej. Toda pri zavarovanju vinograda ni mogoče dati ene same cene, ki bi veljala za vse. Vinograd z enim hektarjem ni enak drugemu … Read more
Ko vinogradnik razmišlja o zavarovanju, je vprašanje običajno zelo preprosto: »Če pride toča, pozeba ali druga vremenska ujma, bom dobil povrnjeno škodo?« Odgovor pa ni tako preprost. Pri zavarovanju vinograda ni dovolj vedeti, da je vinograd »zavarovan«. Pomembno je vedeti, kaj je zavarovano, pred čim, v kakšnem obsegu in pod kakšnimi pogoji. To je … Read more
Vinogradnik lahko skozi celo leto naredi skoraj vse prav. Ob pravem času obreže trte. Skrbi za tla. Varuje trte pred boleznimi in škodljivci. Spremlja vreme. Uredi vinograd tako, da je pridelek ob koncu sezone čim boljši. Potem pa pride nevihta. Nekaj minut toče lahko poškoduje pridelek, v katerega je bilo vloženih več mesecev dela. … Read more
Za vinogradnika vprašanje ni samo, koliko stane zavarovanje. Pravo vprašanje je: Kaj se zgodi z vašim prihodkom, če v enem dnevu izgubite pridelek, v katerega ste vlagali celo leto? Vinograd ne nastane čez noč. Potrebni so delo, čas, znanje in denar. Obrezovanje, vezanje, škropljenje, košnja, zaščita pred boleznimi, obdelava tal, delo v času trgatve … Read more
Sadovnjak je lahko nekaj čudovitega. Spomladi cvetovi, poleti zorenje, jeseni pridelek. Toda za sadjarja je sadovnjak veliko več kot lep pogled. Je delo, naložba in pogosto pomemben vir prihodka. In prav zato je pomembno razumeti, da na pridelek ne vpliva samo to, kako dobro je bil nasad obdelan. Velik del zgodbe napiše vreme. Včasih … Read more
Imate več nasadov, vendar niso vsi enako pomembni. Na eni parceli imate jabolka, na drugi hruške. Morda imate še nekaj hektarjev drugega sadja. Eden od nasadov je mlad, drugi je v polni rodnosti. Eden je na legi, kjer je nevarnost pozebe večja, drugi je pred mrazom nekoliko bolje zaščiten. In potem se pojavi vprašanje: … Read more
Ko pozeba prizadene sadovnjak, je prva misel sadjarja običajno zelo preprosta: »Koliko sem izgubil?« Toda pri zavarovani škodi odgovor ni vedno tako enostaven. Škode v sadovnjaku namreč ni mogoče oceniti samo s pogledom na nekaj poškodovanih cvetov in tudi ne tako, da bi preprosto prešteli, koliko jabolk ali drugega sadja manjka. Za oceno je treba … Read more
Zjutraj stopite v sadovnjak. Še včeraj je bilo vse videti dobro. Drevesa so cvetela, cvetovi so obetali pridelek, delo skozi zimo in pomlad pa se je končno začelo vračati. Potem je prišla mrzla noč. Temperatura je padla pod ničlo. Na prvi pogled mogoče sploh ni videti, da se je zgodilo kaj hudega. Čez nekaj … Read more
Da. Sadovnjak je mogoče zavarovati tudi za škodo, ki nastane zaradi pozebe. Vendar odgovor ni tako preprost, kot se zdi na prvi pogled. Ni namreč dovolj, da na polici piše, da je sadovnjak zavarovan. Pomembno je vedeti, pred katerimi nevarnostmi je zavarovan, kateri del pridelave je predmet zavarovanja, kakšni so pogoji in koliko škode … Read more