admin

  Sadjar dobro ve, da lahko eno samo mrzlo jutro uniči rezultat večmesečnega dela. Spomladi drevesa zacvetijo, sadovnjak dobi povsem drugačno podobo in zdi se, da bo letošnja letina dobra. Potem pa pride vremenska napoved: ponoči se bodo temperature spustile pod ničlo. Za človeka, ki ima nekaj dreves na vrtu, je to lahko neprijetnost. Za … Read more

Kako zavarovati jabolka pred točo? Jabolko je lahko na drevesu videti popolnoma zdravo. Do obiranja je morda še nekaj tednov. Plodovi lepo rastejo, dobivajo barvo in sadjar že razmišlja o pridelku, ki ga bo kmalu pobral in prodal. Potem pride nevihta. Nekaj minut toče lahko spremeni mesece dela. Na plodovih ostanejo udarci, vdolbine in poškodbe. … Read more

  »Zavarovanje sadovnjaka je drago. Ali država kaj prispeva?« To je vprašanje, ki ga je vredno postaviti, še preden sklenete zavarovanje. Odgovor je da. Slovenija ima sistem sofinanciranja zavarovalnih premij za primarno kmetijsko proizvodnjo. Med zavarovanji, ki jih država sofinancira, so tudi posevki, nasadi in plodovi. Za ta zavarovanja trenutno velja 70-odstotno sofinanciranje obračunane zavarovalne … Read more

  »Koliko me bo stalo zavarovanje sadovnjaka?« To je povsem logično vprašanje. Vsak sadjar mora gledati na stroške. Gnojila, škropiva, delo, gorivo, vzdrževanje mehanizacije, obiranje, skladiščenje … stroškov pri pridelavi sadja ni malo. Zato je razumljivo, da želite pred sklenitvijo zavarovanja vedeti, koliko bo treba zanj odšteti. Toda pri zavarovanju sadovnjaka ni ene univerzalne cene. … Read more

  To je verjetno eno prvih vprašanj, ki si ga zastavi sadjar, ko razmišlja o zavarovanju. »Zakaj bi vsako leto plačeval zavarovanje, če pa mogoče nikoli ne bo škode?« Popolnoma razumljivo. Če je leto dobro, pridelek uspe, toče ni in vse poteka tako, kot mora, se lahko zdi zavarovanje kot nepotreben strošek. Potem pa pride … Read more

Sadjar dobro ve, koliko dela je vloženega v en sam pridelek. Ko se spomladi pojavijo prvi cvetovi, se začne sezona pričakovanja. Potem pridejo škropljenje, obrezovanje, gnojenje, redčenje plodov, zaščita pred boleznimi in škodljivci ter številna druga opravila, ki jih človek, ki nima sadovnjaka, pogosto niti ne opazi. In potem pride poletje. Plodovi rastejo, pridelek se … Read more

  Sadovnjak ni samo nekaj dreves, ki rastejo na zemlji. Za sadjarja je rezultat večletnega dela. Od obrezovanja in gnojenja do varstva rastlin, redčenja plodov in čakanja na pravo zrelost. Ko se bliža čas obiranja, je lahko pridelek, v katerega je bilo vloženih več mesecev dela, v nekaj minutah uničen. Toča lahko pride nenadoma. In … Read more

  Pomlad je že tu. Njive so posejane, pšenica raste, koruza je vzklila, v sadovnjakih se pojavljajo prvi plodovi, v vinogradih se začne nova rast. In potem se kmet spomni: »Letos bi pa mogoče moral zavarovati pridelek pred točo.« Toda takoj se pojavi drugo vprašanje: »Ali je zdaj že prepozno?« Odgovor ni vedno preprost. Začetek … Read more

  »Saj bom zavarovanje uredil, ko bo napovedana toča.« To je misel, ki se lahko hitro pojavi, ko se začnejo poleti vrstiti nevihte. Kmet pogleda vremensko napoved, vidi možnost močnejših neviht in začne razmišljati, ali bi bilo pametno zavarovati pridelek. Toda pri zavarovanju pred točo je pomembno nekaj zelo preprostega: zavarovanja ne sklepamo takrat, ko … Read more

  Pšenica je posevek, pri katerem se lahko veliko mesecev dela odloči v nekaj minutah. Jeseni je treba njivo pripraviti in posejati. Potem pridejo zima, pomlad in poletje. Sledijo gnojenje, zaščita, delo s stroji, gorivo in drugi stroški. Kmet čaka. Čaka na dobro letino in na čas žetve. Potem pa lahko pride nevihta s točo. … Read more