Zjutraj stopite v sadovnjak. Še včeraj je bilo vse videti dobro. Drevesa so cvetela, cvetovi so obetali pridelek, delo skozi zimo in pomlad pa se je končno začelo vračati. Potem je prišla mrzla noč. Temperatura je padla pod ničlo. Na prvi pogled mogoče sploh ni videti, da se je zgodilo kaj hudega. Čez nekaj … Read more
Da. Sadovnjak je mogoče zavarovati tudi za škodo, ki nastane zaradi pozebe. Vendar odgovor ni tako preprost, kot se zdi na prvi pogled. Ni namreč dovolj, da na polici piše, da je sadovnjak zavarovan. Pomembno je vedeti, pred katerimi nevarnostmi je zavarovan, kateri del pridelave je predmet zavarovanja, kakšni so pogoji in koliko škode … Read more
Sadjar dobro ve, da lahko eno samo mrzlo jutro uniči rezultat večmesečnega dela. Spomladi drevesa zacvetijo, sadovnjak dobi povsem drugačno podobo in zdi se, da bo letošnja letina dobra. Potem pa pride vremenska napoved: ponoči se bodo temperature spustile pod ničlo. Za človeka, ki ima nekaj dreves na vrtu, je to lahko neprijetnost. Za … Read more
Kako zavarovati jabolka pred točo? Jabolko je lahko na drevesu videti popolnoma zdravo. Do obiranja je morda še nekaj tednov. Plodovi lepo rastejo, dobivajo barvo in sadjar že razmišlja o pridelku, ki ga bo kmalu pobral in prodal. Potem pride nevihta. Nekaj minut toče lahko spremeni mesece dela. Na plodovih ostanejo udarci, vdolbine in poškodbe. … Read more
»Zavarovanje sadovnjaka je drago. Ali država kaj prispeva?« To je vprašanje, ki ga je vredno postaviti, še preden sklenete zavarovanje. Odgovor je da. Slovenija ima sistem sofinanciranja zavarovalnih premij za primarno kmetijsko proizvodnjo. Med zavarovanji, ki jih država sofinancira, so tudi posevki, nasadi in plodovi. Za ta zavarovanja trenutno velja 70-odstotno sofinanciranje obračunane zavarovalne … Read more
»Koliko me bo stalo zavarovanje sadovnjaka?« To je povsem logično vprašanje. Vsak sadjar mora gledati na stroške. Gnojila, škropiva, delo, gorivo, vzdrževanje mehanizacije, obiranje, skladiščenje … stroškov pri pridelavi sadja ni malo. Zato je razumljivo, da želite pred sklenitvijo zavarovanja vedeti, koliko bo treba zanj odšteti. Toda pri zavarovanju sadovnjaka ni ene univerzalne cene. … Read more
To je verjetno eno prvih vprašanj, ki si ga zastavi sadjar, ko razmišlja o zavarovanju. »Zakaj bi vsako leto plačeval zavarovanje, če pa mogoče nikoli ne bo škode?« Popolnoma razumljivo. Če je leto dobro, pridelek uspe, toče ni in vse poteka tako, kot mora, se lahko zdi zavarovanje kot nepotreben strošek. Potem pa pride … Read more
Sadjar dobro ve, koliko dela je vloženega v en sam pridelek. Ko se spomladi pojavijo prvi cvetovi, se začne sezona pričakovanja. Potem pridejo škropljenje, obrezovanje, gnojenje, redčenje plodov, zaščita pred boleznimi in škodljivci ter številna druga opravila, ki jih človek, ki nima sadovnjaka, pogosto niti ne opazi. In potem pride poletje. Plodovi rastejo, pridelek se … Read more
Sadovnjak ni samo nekaj dreves, ki rastejo na zemlji. Za sadjarja je rezultat večletnega dela. Od obrezovanja in gnojenja do varstva rastlin, redčenja plodov in čakanja na pravo zrelost. Ko se bliža čas obiranja, je lahko pridelek, v katerega je bilo vloženih več mesecev dela, v nekaj minutah uničen. Toča lahko pride nenadoma. In … Read more
Pomlad je že tu. Njive so posejane, pšenica raste, koruza je vzklila, v sadovnjakih se pojavljajo prvi plodovi, v vinogradih se začne nova rast. In potem se kmet spomni: »Letos bi pa mogoče moral zavarovati pridelek pred točo.« Toda takoj se pojavi drugo vprašanje: »Ali je zdaj že prepozno?« Odgovor ni vedno preprost. Začetek … Read more