»Saj bom zavarovanje uredil, ko bo napovedana toča.« To je misel, ki se lahko hitro pojavi, ko se začnejo poleti vrstiti nevihte. Kmet pogleda vremensko napoved, vidi možnost močnejših neviht in začne razmišljati, ali bi bilo pametno zavarovati pridelek. Toda pri zavarovanju pred točo je pomembno nekaj zelo preprostega: zavarovanja ne sklepamo takrat, ko … Read more
Pšenica je posevek, pri katerem se lahko veliko mesecev dela odloči v nekaj minutah. Jeseni je treba njivo pripraviti in posejati. Potem pridejo zima, pomlad in poletje. Sledijo gnojenje, zaščita, delo s stroji, gorivo in drugi stroški. Kmet čaka. Čaka na dobro letino in na čas žetve. Potem pa lahko pride nevihta s točo. … Read more
Koruza je za marsikatero kmetijo pomemben del letine. Nekje je namenjena za zrnje, drugje za silažo, ponekod pa predstavlja pomemben del krmne osnove za živino. In potem pride nevihta. Toča lahko v nekaj minutah poškoduje pridelek, v katerega je bilo vloženega več mesecev dela, denarja in pričakovanj. Pri tem ni pomembno samo, kako izgleda … Read more
Vinogradnik ve, koliko dela je vloženega v eno samo letino. Trta ne začne dajati pridelka takrat, ko se pojavijo grozdi. Za dobro letino je potrebno delo skozi vse leto – rez, vezanje, obdelava tal, zaščita trte, škropljenje, urejanje mladic in še marsikaj. Potem pride poletje. Grozdi zorijo, pridelek je vse bolj viden in približuje … Read more
Sadovnjak ni samo nekaj dreves na zemljišču. Za sadjarja je vsak nasad rezultat večletnega dela. Drevesa je treba posaditi, oblikovati, negovati, obrezovati, gnojiti in varovati pred boleznimi in škodljivci. Potem pride leto, ko je pridelek končno pripravljen. In takrat lahko ena sama močna nevihta v nekaj minutah spremeni pričakovani prihodek. Toča je eno od vremenskih … Read more
Toča lahko v nekaj minutah uniči pridelek, za katerega je kmet delal več mesecev. Zjutraj je njiva videti popolnoma normalno. Rastline lepo napredujejo, pridelek obeta dobro letino. Potem pride nevihta. Nekaj minut udarjanja ledenih zrn in slika je lahko popolnoma drugačna. Poškodovane rastline, polomljeni poganjki, raztrgani listi, poškodovani plodovi in pridelek, ki ga ni več … Read more
Ko po močni nevihti stopite na njivo, v sadovnjak ali v vinograd, je lahko prvi občutek zelo jasen: toča je naredila ogromno škodo. Polomljeni listi, odpadli plodovi, poškodovani poganjki, poležano žito. Ponekod je videti, kot da je čez pridelek zapeljal stroj. Toda potem pride pomembnejše vprašanje: Kolikšna je dejansko škoda in koliko bo zavarovalnica … Read more
Toča ne pride vedno kot popolna katastrofa. Včasih udari po celotnem nasadu in v nekaj minutah uniči skoraj vse. Drugič je zgodba precej drugačna. Toča zajame samo del njive.V sadovnjaku poškoduje določene vrste.V vinogradu prizadene en del vinogradniške površine.Nekateri plodovi so uničeni, drugi poškodovani, tretji pa ostanejo nepoškodovani. In takrat se kmet pogosto vpraša: … Read more
To je vprašanje, ki ga kmet pogosto začne postavljati šele takrat, ko pogleda čez njivo, v sadovnjak ali vinograd in vidi posledice toče. »Ali je škode dovolj, da bom dobil izplačilo?« Odgovor je odvisen od konkretnega zavarovanja. Pri zavarovanju pridelka namreč ni mogoče reči, da mora biti škoda vedno na primer 10 %, 15 … Read more
Da. In za kmeta je to pomembna informacija. Slovenija trenutno sofinancira zavarovanje posevkov, nasadov in plodov v višini 70 % obračunane zavarovalne premije, vključno z davkom od prometa zavarovalnih poslov. Ta višina velja od 25. decembra 2025. To pomeni, da kmet pri ustreznem zavarovanju pred točo ne plača celotne premije sam. Toda tukaj se … Read more