To je eno prvih vprašanj, ki ga ima človek, ko sklene zavarovanje: “Kaj pa, če se mi nekaj zgodi že čez nekaj dni?” Pri kmetijskem zavarovanju je vprašanje še posebej razumljivo. Kmet lahko mesece vlaga v pridelek. Potem sklene zavarovanje, ker želi končno nekoliko mirneje gledati v nebo. In čez nekaj dni pride neurje. … Read more
Pri kmetijstvu je veliko stvari odvisnih od časa. Kdaj sejati. Kdaj saditi. Kdaj gnojiti. Kdaj škropiti. Kdaj pobirati pridelek. Enako velja za zavarovanje. Kmetijsko zavarovanje je najbolje urediti takrat, ko je proizvodnja še mogoče ustrezno zavarovati – in ne šele takrat, ko se pokaže nevarnost škode. To se sliši samoumevno, vendar se marsikdo na … Read more
Da. Kmetijske proizvodnje praviloma ni treba zavarovati v celoti. Zavarujete lahko samo tisti del, pri katerem ocenjujete, da bi vam večja škoda najbolj ogrozila dohodek, likvidnost ali nadaljevanje kmetovanja. In to je pogosto tudi bolj smiseln način razmišljanja o zavarovanju. Kmet dobro ve, koliko ga stane pridelava. Ve, koliko je vložil v seme, gnojila, zaščitna … Read more
Pri kmetijskem zavarovanju je zelo lahko narediti napako. Ne zato, ker bi bilo zavarovanje samo po sebi tako zapleteno, ampak zato, ker ima vsaka kmetija svoje zgodbe, svoje stroške in svoja tveganja. Kar je dobro zavarovanje za vinogradnika, ni nujno najboljša rešitev za živinorejca. Kar je pomembno pri sadjarju, je lahko pri pridelovalcu žita … Read more
Kmetija ni pisarna, kjer lahko zaprete vrata in se odločite, da danes ne boste delali. Delo se nadaljuje ne glede na vreme. Pridelek raste, živali potrebujejo oskrbo, stroji morajo delati, stroški pa nastajajo vsak dan. In prav zato je kmetijska proizvodnja izpostavljena številnim tveganjem. Včasih je dovolj nekaj minut toče, da je pridelek, v katerega … Read more
Ko se kmet odloča za zavarovanje pridelka, je eno prvih vprašanj običajno zelo preprosto: Koliko bom moral za zavarovanje plačati sam? To je razumljivo. Pri kmetijstvu so stroški že tako visoki – seme, gnojila, zaščitna sredstva, gorivo, mehanizacija, delo, vzdrževanje. Zavarovanje je še en strošek. Toda pri kmetijskih zavarovanjih obstaja pomembna razlika. Del zavarovalne … Read more
Marsikateri kmet ve, da država sofinancira kmetijsko zavarovanje. Veliko manj ljudi pa natančno ve, kako se do tega sofinanciranja pride. Je treba oddati posebno vlogo? Kam jo je treba poslati? Kdaj jo je treba oddati? Ali mora kmet najprej plačati celotno premijo in šele nato dobi povrnjen del denarja? V praksi je postopek precej … Read more
Da. In to je informacija, ki jo marsikateri kmet še vedno premalo pozna. Država v Sloveniji sofinancira določena kmetijska zavarovanja, ker želi kmetom pomagati zmanjšati finančna tveganja, ki jih prinašajo vremenske ujme, naravne nesreče, bolezni živali in drugi dogodki, ki lahko resno prizadenejo kmetijsko proizvodnjo. Toda pomembno je nekaj: država ne plača 70 % … Read more
Kmetija je lahko dobro urejena, stroji so lahko vzdrževani, živali zdrave, pridelek pa lepo raste. Pa vendar lahko en sam dogodek v nekaj urah spremeni vse. Toča lahko uniči pridelek.Požar lahko poškoduje objekt in opremo.Bolezen lahko povzroči pogin živali.Neurje lahko poškoduje nasad ali rastlinjak.Nesreča lahko poškoduje človeka, ki je za delovanje kmetije najpomembnejši. Zato … Read more
»Koliko pa stane?« To je verjetno prvo vprašanje, ki ga ima kmet, ko začne razmišljati o zavarovanju. In povsem razumljivo. Na kmetiji je vsak strošek pomemben. Gorivo je dražje, stroji zahtevajo vzdrževanje, krma in repromaterial stanejo, prihodek pa je pogosto odvisen tudi od vremena in razmer na trgu. Zato nihče ne želi plačevati za … Read more