Koruza je lahko nekaj tednov po setvi videti skoraj neuničljiva. Potem pa pride poletno neurje. Močan veter, toča, obilne padavine ali poplava lahko v zelo kratkem času spremenijo videz njive. Včasih je škoda očitna takoj. Drugič se pravi obseg pokaže šele kasneje, ko se izkaže, da rastline ne bodo dale takšnega pridelka, kot ste pričakovali. … Read more
Pšenica na njivi je videti mirna. Toda kmet dobro ve, da je lahko pot od setve do žetve precej nepredvidljiva. Najprej je treba posejati. Potem gnojiti, varovati posevek, spremljati njegovo rast in čakati na primerne pogoje za žetev. In ves čas je nad vsem še nekaj, česar človek ne more nadzorovati: vreme. Močna toča … Read more
Ko je žito lepo posejano in začne rasti, je pogled na njivo prijeten. Vendar kmet dobro ve, da do žetve še ni konec zgodbe. Med setvijo in žetvijo se lahko zgodi marsikaj. Močna toča lahko v nekaj minutah poškoduje posevek. Vihar lahko poleže žito. Dolgotrajna suša lahko zmanjša pridelek. Močno deževje lahko povzroči težave, … Read more
Ko posejete njivo, ste svoje delo že vložili v pridelek, čeprav ga boste pobirali šele čez nekaj mesecev. Semena, gnojilo, zaščitna sredstva, gorivo, strojne ure, delo in predvsem vaš čas. Potem pa lahko pride nekaj, česar ne morete preprečiti – toča, pozeba, suša, poplava, neurje ali druga naravna nevarnost – in v nekaj minutah uniči … Read more
Ko pride do škode na kmetiji, je prva reakcija običajno zelo preprosta: “Kaj zdaj?” To je povsem razumljivo. Neurje je lahko uničilo del pridelka. Toča je poškodovala sadovnjak. Požar je poškodoval objekt. Poginila je žival. Stroj se je poškodoval ravno v času, ko ga najbolj potrebujete. Takrat človek ne razmišlja o zavarovalnih pogojih in … Read more
Ko kmet sklene zavarovanje, je eno od najpomembnejših vprašanj pogosto skrito v eni sami številki: Kolikšna naj bo zavarovalna vsota? Na prvi pogled se zdi odgovor preprost. Vrednost pridelka je na primer 30.000 evrov, zato določimo zavarovalno vsoto 30.000 evrov. Toda pri kmetijskem zavarovanju stvari niso vedno tako preproste. Zavarovalna vsota mora biti povezana … Read more
Ko kmet razmišlja o zavarovanju svoje proizvodnje, se pogosto pojavi zelo logično vprašanje: Ali lahko zavarujem vse, kar imam, in imam potem mir? Na prvi pogled je odgovor preprost. Kmetijska proizvodnja je lahko sestavljena iz njiv, travnikov, sadovnjakov, vinogradov, živine, hlevov, strojev, opreme in še marsičesa. Zakaj torej ne bi vsega vključili v eno … Read more
Večja kmetija je danes lahko pravzaprav precej resno podjetje. Več hektarjev zemlje. Večji pridelki. Več živali. Več strojev. Več objektov. Več zaposlenih ali zunanjih sodelavcev. Večje investicije. In seveda tudi: večje finančne posledice, če gre kaj narobe. Pri manjši kmetiji lahko gospodar včasih določeno škodo še pokrije iz lastnih sredstev ali jo nadomesti z … Read more
Ko govorimo o kmetijskih zavarovanjih, se hitro pojavi občutek, da mora biti kmet zavarovan za vse. Za pridelek. Za živali. Za stroje. Za objekte. Za odgovornost. Za neurje. Za točo. Za požar. Za škodo na premoženju. In potem pride vprašanje: “Koliko me bo vse to stalo?” Pri manjši kmetiji je vprašanje še bolj pomembno. … Read more
Kmetijsko zavarovanje je lahko zelo koristno. Toda dobra zavarovalna polica ni tista, ki ima na prvi pogled največ kritij ali najnižjo ceno. Dobra polica je tista, pri kateri veste, kaj ste zavarovali, pred čim ste zavarovani in kaj se bo zgodilo, če pride do škode. To je pomembno pri vsakem zavarovanju, pri kmetijski proizvodnji … Read more